LJUBLJANA, NOMENJ – Črn, da bolj črn ne bi mogel biti, je bil zadnji vikend na slovenskih cestah. Ko smo v nedeljskem popoldnevu upali, da se je niz črnih novic končno prenehal, se je blizu prestolnice zgodila še ena prometna nesreča. Spet s tragičnimi posledicami.
V nedeljo, bilo je nekaj po četrti uri popoldne, je na regionalni cesti med Kamnikom pod Krimom in Rakitno, na območju občine Brezovica pri Ljubljani, silovito počilo. V nekaj sekundah se je v ovinku odvila drama, v kateri je umrl 35-letni motorist Klemen Stržinar z bohinjskega konca. Policija je po ogledu kraja nezgode poročala, da je vozil iz smeri Kamnika pod Krimom proti Rakitni: »V levem nepreglednem ovinku je zapeljal čez neprekinjeno črto na nasprotno smerno vozišče in začel prehitevati motorno kolo in dva osebna avtomobila. V tem trenutku je iz nasprotne smeri po svojem smernem vozišču pravilno pripeljal voznik motornega kolesa. Petintridesetletni voznik motornega kolesa je zaradi tega sunkovito zapeljal v desno, izgubil oblast nad vozilom in trčil v drevo.«
Negibno je Klemen obležal tik ob drevesu in svojem motociklu. Poskušali so mu dati prvo pomoč, prihiteli so reševalci, vendar je motoristovo življenje zaradi prehudih poškodb ugasnilo na kraju nesreče.
Obnavljal hišo
»Zgodila se mu je napaka, ki jo pozna večina nas motoristov. Tudi sam sem jo že storil, a sem se izvlekel brez posledic. Klemena je ta napaka stala življenje. Presneto...« Prijatelj, član motorističnega kluba Gorenc Bled, malce pomolči, nato nadaljuje: »Odrasel je ob motociklih, kot mi je znano, je bil že njegov oče Franci navdušen nad motorji. Da bi se kaj preveč družil na kakšnih vožnjah, ga ni bilo. Bil je samotar na motorju, rad je užival v osamljeni vožnji. Tudi popraviti je kaj znal, menda je celo v Nomenju imel manjšo delavnico, saj je znal popravljati tudi avtomobile. Ampak ni bil domačin iz Nomenja, tja se je preselil iz Koritnega pri Bledu, takrat ko si je ustvaril družino.«
V Nomenju, vasici, ki leži tik ob glavni prometnici med Bledom in Bohinjsko Bistrico, smo izvedeli, da sta Klemen in njegova Snežana kupila hišo ob vaškem koritu pred sedmimi ali osmimi leti in jo obnavljala. Ko smo pritisnili na zvonec, se je zvok izgubil v tihoti. Nikogar domačih ni bilo doma, tudi otroška igrala so samevala tik ob vhodu. »Naš sosed je bil, kot pravimo v naših koncih, res fejst fant. Vljuden in delaven. Pa res je rad imel motorje, težko bi našli kakšen lep dan, ko ni sedel nanj in se odpeljal,« so nam povedali v Nomenju. »Dva otroka je pustil za seboj, triletnega sina in šestletno deklico. Tako luštna otroka je imel. Dve ali tri sekunde bi minili, da bi ostal na svojem voznem pasu, pa se ne bi zgodila tragedija. Kako je lahko usoda tako kruta?«
