Klatež morilcu prodal pištolo za 10 tisočakov

LJUBLJANA – Mineva en mesec od grozljivega umora na Kamniški 24 a v Zgornjih Jaršah pri Radomljah. Zaradi domnevno neuslišane ljubezni se je 39-letnemu brezposelnemu Bohinjcu Janezu Žnidarju več kot očitno omračil um in je v stavbi nekdanje družbe Induplati štirikrat streljal v 37-letno podjetnico Marjeto Bervar. Mati treh otrok, starih osem, 12 in 14 let, je obležala mrtva, njenega morilca pa so, potem ko se je pred njimi nekaj dni skrival v okoliških hostah, policisti le prijeli na bližnjih Rovah. Preiskovalni sodnik ljubljanskega okrožnega sodišča ga je zaradi dejanja, storjenega iz brezobzirnega maščevanja, kajpak poslal v pripor, dogodkom, ki so sledili, pa so se začudili celo preiskovalci tega zločina.

Odvetnica: 
To je noro!

Žnidar je očitno začel prepevati in ljubljanski policisti so bili presenečeni nad videzom možakarja, ki so mu kot drugemu osumljencu zaradi te tragedije odvzeli prostost, saj naj njegov videz sploh ne bi dajal vtisa, da bi šlo za kakega nepridiprava, še manj pa za nekoga, ki bi bil sposoben priti do orožja. Po naših podatkih gre za 56-letnega ljubljanskega klateža Franca Novaka, za katerega so po besedah uradnega govorca PU Ljubljana Vinka Stojnška ugotovili, »da je osumljencu umora za izvršitev kaznivega dejanja prodal orožje in naboje«.

Medtem ko bo Žnidarju na sodnem procesu zelo verjetno pretila najvišja kazen po naši zakonodaji – 30 let trohnjenja v ječi –, mu bo, če mu kajpak dokažejo krivdo, v njej dolga leta delal družbo tudi Novak. Da je bila namreč tudi proti njemu pravnomočno razširjena preiskava in da je priprt, nam je potrdila tudi piarovka ljubljanskega okrožnega sodišča Mateja Jazbec: »Osumljen je pomoči pri kaznivem dejanju umora in kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje orožja in prometa z njim.«

Žnidar in Novak menda nista bila ne vem kako tesna prijatelja, sta se pa srečevala med klatenjem po ljubljanskih ulicah. In če je prvi Marjetin umor morda na glas načrtoval, se mu je drugi ponudil, da mu lahko priskrbi orožje. Čeprav je tega na črnem trgu mogoče dobiti po veliko nižji ceni, naj bi Novak Žnidarju za pištolo in nekaj nabojev zaračunal več kot 10.000 evrov, v ceno pa je bilo všteto tudi poučevanje rokovanja z orožjem in nasvet, »kam moraš meriti, da je najbolj učinkovito«, nam je zaupal eden od naših policijskih virov.

Zgodba z Žnidarjem je torej jasna, za svoj smrtni greh bo moral odgovarjati na sodišču, glede Novaka pa se zna zaplesti že v preiskavi, o tem je vsaj prepričana njegova odvetnica Polonca Šrot. Kot pravi, klientu niti na misel ne pade, da bi priznal vpletenost v umor. »Seveda je zanikal, saj z njim res ni bil povezan, oni pa ga poskušajo vplesti, češ da je vplival na tega Žnidarja. S pravnega vidika je naravnost noro, da ga tiščijo noter, saj to je tako, kot če bi šla midva na kavo in bi vam povedala, da se z orožjem ravna tako in tako. Česa sem potem kriva?«

Mati joče: 
Vse mi je prodal

Jasno je, da je Žnidar denar imel, tudi deset tisočakov za nabavo pištole. Po pripovedovanju enega od njegovih bohinjskih znancev se je sicer v zadnjih letih le redko vračal na domačijo, »je pa to storil ob očetovi smrti, ko je svojo mater prepričal, da skoraj vse premoženje prepiše nanj, to pa je potem razprodal«.

Tako kot Novak je tudi Žnidar živel bolj klateško, da je imel precej pod palcem, pa priča tudi preiskava njegovega avtomobila, gre za dve leti starega clia, v katerem je bil račun, da je zanj plačal 10.200 evrov, v predalu je bilo 900 evrov, v prtljažniku pa spalna vreča ter večji vrečki, v katerih so bila novejša oblačila.

Da je bilo Marjetino življenje prav zaradi Žnidarja najverjetneje že leta dolgo pravi pekel, smo še izvedeli v okolici Bohinjskega jezera, saj sta nekoč oba živela v kilometer oddaljenih vaseh Polje in Žlan. Mater je zlomila vest, da je sin postal morilec. »Do 18. leta, ko je imel tisto punco, je bilo vse v redu, potem pa ... Nisem ga videla že dve leti. Menda je živel v Kotnikovi ulici v Ljubljani, vendar zdaj pravijo, da stalnega prebivališča ni imel.« Seveda ne, prijavljenega je imel na moščanskem centru za socialno delo. Solze so se pojavile ob ženičinem stavku: »Prodal mi je vse, njivo, hišo. Vse.«

Žnidar je bil očitno bolestno prepričan, da Marjeta pripada samo njemu, čeprav bi vsak normalen človek nad njo že zdavnaj obupal, saj bi spoznal, da gre pač za neuslišano ljubezen. Marjeta, njena družina ima v bohinjskem Žlanu apartmaje, se je že zdavnaj odselila, v okolici Kamnika si je uredila življenje in ustvarila družino. Usodnega petkovega jutra se je kot po navadi odpravila na delo v družinsko podjetje Elform, ki se ukvarja s prodajo in proizvodnjo igrač. V preddverju jo je pričakal morilec.