LJUBLJANA – Druge besede ljubljanske kazenske okrajne sodnice Mojce Lendvaj Brecelj razen »Oproščena« ob koncu procesa proti kinologinji Alenki Černe ni bilo pričakovati. Morda bi bilo drugače, če bi ji na zatožni klopi delal družbo še en kinolog, in sicer Rajko Rotner, toda ta je medtem umrl, nad sojenjem le proti njej pa je vseskozi viselo vprašanje, ali ni bil nemara prav on tisti, ki je poskušal pomagati dr. Saši Baričeviču pri prizadevanjih, da mu iz zavetišča na Gmajnicah vrnejo zasežene bulmastife.
Šepajoči plemenjak
Ko je bil Rotner še živ, so ju s Černetovo že spoznali za kriva, sodniki so se namreč odločili za reševanje zadeve po hitrem postopku, ki ga predvideva zakon o kazenskem postopku in ki veleva, da sme tožilec za kazniva dejanja iz pristojnosti okrajnega sodišča že ob vložitvi obtožnega predloga predlagati, da sodišče izda kaznovalni nalog, ne da bi opravilo glavno obravnavo. Izrekli so jima kazen štiri mesece pogojnega zapora s preizkusno dobo dveh let, a sta se oba pritožila in stekla je glavna obravnava proti Černetovi.
Očitki so precej zvodeneli. Obtožni predlog je sprva očital, da sta ponarejala listine oziroma je to domnevno storila Černetova, k temu pa jo je napeljeval Rotner. 15. junija 2006, tri mesece po napadu razvpitih ljubljanskih bulmastifov na Tržičana Stanislava Megliča, sta namreč v zavetišču Gmajnice opravila izredni vzrejni pregled in enemu od nevarnih psov (Atlasu) izdala vzrejno dovolilnico za plemenjaka. Černetova mu je ob tem podelila najvišjo vzrejno oceno, njegovo zunanjost sta ocenila z odlično, gibanje pa označila za dobro, čeprav je zaradi strelnih ran, ki jih je dobil med napadom na Megliča, vidno šepal.
Titulo plemenjaka je kajpak izkoristil Baričevič, ki je v boju za vrnitev psov pomahal tudi z dokumentom, da je Atlas odličen plemenski pes, njegova usmrtitev pa bi povzročila veliko premoženjsko škodo.
Smrdi v zvezi?
Toda Černetova je zavračala tožilske navedbe, da je izdala vzrejno dovolilnico za plemenjaka, čeprav izredni pregled sploh ni bil opravljen po pravilih – opraviti bi ga morala dva člana vzrejne komisije, Rotner pa to ni bil. Zavrnila je tudi ugibanja o tem, da sta z Rotnerjem pregled opravila na podlagi domnevnih prijateljskih zvez z Baričevičem in tedanjo solastnico bulmastifov dr. Zoro Roter. »Njo sem poznala na videz, njega pa sploh ne.«
Vztrajala je, da pregled Atlasa ni bil opravljen v nasprotju s pravili. Nekaj je namreč na papirju, »drugo pa je resničnost. V pravilniku res piše, da morata biti pri izrednih pregledih prisotna dva člana komisije, v praksi pa je bilo popolnoma drugače in je zadostoval en član. Veliko je takih primerov in nikoli ni bil sprožen niti en postopek. Sicer pa menim, da je šlo v tej zgodbi le za osebne interese vodstva zveze. Verjetno je bila v vse skupaj vpletena tudi politika,« je bilo slišati v njenem zagovoru, v katerem je pojasnila še, da je bilo mnenje za Atlasa izdano z zadržkom »prav zaradi napada bulmastifov na človeka, kar pomeni, da bi se morala na to temo sestati še komisija, ki bi morala pred morebitno paritvijo dati soglasje«.
Medtem ko je predsednik kinološke zveze Roman Heferle menil, da »je smešno, če pes, ki je napadel človeka, dobi vzrejno dovoljenje«, pa je kar nekaj zaslišanih prič iz vrst kinologov dobilo občutek, da je »Černetova le grešni kozel zaradi vse te afere okrog Baričeviča«.
Tožilci so vse do včerajšnjega konca sojenja vztrajali, da je kriva, in zanjo zahtevali »primerno kazen«, njen odvetnik Boštjan Penko pa nasprotno, da proti njegovi klientki ni nobenih dokazov, in tehtnica pravice se je nagnila na stran obtoženke.
Sodnici Lendvaj Brecljevi – to je precej pomenljivo – sploh ni jasno, kako je v tej zgodbi sploh lahko kazenska ovadba, a v sodbi je sesula že osnovni očitek iz obtožnega predloga o ponarejanju listin. »Žig je pristen in podpis Černetove prav tako. To je tudi edino bistveno za ta postopek, da ni šlo za krivo listino.« Glede vsega drugega pa se je lahko tudi sama podučila, da so se – tako vsaj kaže – na Kinološki zvezi Slovenije že kdaj prej zgodile kake postopkovne nepravilnosti, pa vse do tega primera ni bilo nikoli niti enega disciplinskega postopka, kaj šele da bi padale kazenske ovadbe.
