SODBA

Ker so ga označili
 za pedofila, je tožil

Objavljeno 13. junij 2012 21.15 | Posodobljeno 13. junij 2012 21.15 | Piše: I. R.

Nekdanja atletinja je svojega trenerja obtožila spolne zlorabe.

Slavko Malnar. Foto: Černivec Aleš

LJUBLJANA – Slavko Malnar, ki je od časopisne hiše Dnevnik terjal 19.900 evrov, ne bo dobil niti centa odškodnine. Novomeškega atletskega trenerja so prizadeli članki, objavljeni v časopisu septembra in oktobra 2007, v katerih so novinarji Ranka Ivelja, Dragana Stankovič in Sven Berdon objavili več člankov o spolni zlorabi otrok. Vanje so vključili tudi zgodbo iz obdobja okoli leta 1990, ko je bil Malnar atletski trener takrat 12-letne Jane Vernig, ki je pred leti novinarjem odkrito spregovorila o svoji izkušnji z njim in mu očitala spolno zlorabo.

Malnar pa je novinarjem očital pisanje neresnic in nepreverjenih informacij ter trdil, da mu je to naredilo škodo. Čeprav so objavili le njegove inicialke, so ga v lokalnem okolju vsi prepoznali, mu »nalepili« etiketo pedofila in mu začeli obračati hrbet. Zahteval je odškodnino zaradi razžalitve dobrega imena in časti, kršitve pravice do zasebnosti in pravice na lastni podobi. Glede slednje je sodišče ugotovilo, da ni bila kršena, saj njegova fotografija ob spornih člankih sploh ni bila objavljena, prav tako v člankih ni nobene vsebine, ki bi kazale namen zaničevanja ali bi novinarji v njih podajali kakršne koli vrednostne sodbe o Malnarju.

Sodišče prav tako ni sledilo njegovim navedbam, da pred objavo prvega članka 15. septembra 2007 ni bil seznanjen z očitki zdaj odrasle ženske, ki mu je očitala spolno zlorabo, in da novinarji niso pridobili njegove izjave. Članek je napisan tako, da poudarja temo spolnih zlorab, dekletova zgodba pa je bila le povod za širšo obravnavo teme, pri čemer novinarji o Malnarju niso podali nobenih vrednostnih ocen, ugotavlja sodišče. Pri poročanju o spolnih zlorabah otrok kot o temi, ki je za javnost zelo pomembna, so upoštevali pravila novinarskega kodeksa, pravica do svobode izražanja, s katero so opozarjali na družbeno zelo pomembno temo, pa je v konkretnem primeru pomembnejša od pravice do zasebnosti in osebnostnih pravic tožnika. Tožnik je bil seznanjen z nameravano vsebino članka in podal je svojo plat zgodbe.

Ker so torej novinarji ravnali, kot je treba, je sodišče Malnarjev tožbeni zahtevek, s katerim je zahteval 19.900 evrov, zavrnilo v celoti in mu naložilo vračilo 1281 evrov pravdnih stroškov. Sodba še ni pravnomočna.

Deli s prijatelji