Ker so ga grobo zbudili, ne bo odgovarjal za uboj

NOVO MESTO – »Zoper Jakša Jožeta je tožilstvo odstopilo od pregona za uboj po 1. odstavku 115. člena kazenskega zakonika, ker je izvedenec psihiater podal mnenje, da v času storitve tega kaznivega dejanja ni bil prišteven,« je pojasnilo urada novomeškega okrožnega tožilstva na vprašanje, kakšna je bila njihova odločitev glede tragedije na Krasincu ob reki Kolpi. Ker se po naših informacijah oškodovanci, torej žrtvini svojci, niso odločili za subsidiarni pregon, je zadeva ad acta.

Dovoljeno se mu je bilo braniti

Devetinpetdesetletnemu Novomeščanu Jakši torej ne bo treba sesti na zatožno klop zaradi zločina 12. avgusta 2012, v katerem je vzel življenje 41-letnemu Antonu Husiću iz Gribelj, očetu treh otrok, tedaj starih štiri, deset in 17 let. Ljubljanski nevropsihiater Jože Jakopič ga je razglasil za neprištevnega, Jakšev redkobesedni odvetnik Borut Škerlj pa je odgovor tožilstva pokomentiral z besedami: »Glede na to, kako se je vse skupaj zgodilo, je bil to tudi edini logični zaključek. Klient je šel spat, potem pa so ga nenadoma prebudili in znašel se je v položaju človeka, ki se ima vso pravico braniti. Ravnal je v velikem strahu, njegova krivda je izključena.«

Resnici na ljubo se je v javnosti že od vsega začetka ugibalo o storilčevi prištevnosti in tudi o tem, ali pri vsem skupaj nemara ni šlo za silobran, torej dovoljeno obrambo. Že med preiskavo so namreč v javnost pricurljali podatki, da so ne povsem treznega Jakšo z butanjem po vratih dobesedno vrgli iz postelje, ga napadli in jeli pretepati ter da je bil njegov občutek ogroženosti tudi zaradi tega še večji, kot bi bil sicer, zato se je upravičeno postavil po robu.

Vse skupaj se je sicer začelo v lokalu Kučar nad Podzemljem, kjer naj bi se Jakša sprl z domačinom Branetom Križanom, po incidentu pa je zapustil lokal in odšel do počitniške prikolice, ki jo je imel na Krasincu ob reki Kolpi, med Metliko in Črnomljem.

Kot so kronistom pozneje pripovedovali domačini, naj bi jezen Križan poklical svojega prijatelja Husića in skupaj sta nekaj minut pred polnočjo odšla do Jakševe prikolice, med pretepom v njej in pred njo pa je Jakša z nožem v srce zabodel Husića. Vendar pa ta uboj ni bil edino kaznivo dejanje, ki se je tiste noči zgodilo na Krasincu, informacije s policije so namreč govorile o tem, da so osumljenca za uboj zaradi poškodb, ki naj bi jih dobil med pretepom, odpeljali v bolnišnico, Križana pa pridržali, saj naj bi prav Jakši prizadejal hude telesne poškodbe. A tudi Križan je trdil, da ga je Jakša ranil, zato je zaradi incidenta v lokalu proti njemu sprožil kazenski pregon zaradi povzročitve lahke telesne poškodbe. V tistem času po naših informacijah Jakšetova prištevnost naj še ne bi bila okrnjena, zato bo za to dejanje najverjetneje moral odgovarjati.

Trije neprištevni, dva na meji

V letu 2012, ko je torej neprištevni Jakša vzel življenje Husiću, smo sicer na Slovenskem zabeležili 12 najokrutnejših kaznivih dejanj, umorov ali ubojev. Trije storilci so si sodili sami, trije, vključno z Jakšo, pa so se s pomočjo izvedenskih mnenj psihiatrov izvlekli kot neprištevni.

Eden od njih je bil Bojan Baša, ki je v Gorišnici z vrvjo zadavil Janija Šterbala ter poskušal zadaviti še svojo partnerico Leo. Ovaden je bil umora in poskusa umora. Čeprav si je kot zdravnica kar sama postavila diagnozo, ki je psihiatri sploh ne poznajo – preživetvena anksioznost – se je tudi Ljubljančanka Irena Japelj, ki je do smrti zabodla svojo mater Štefanijo, izvlekla z ukrepom obveznega psihiatričnega zdravljenja in z najdlje petimi letimi prisilnega bivanja na forenzični psihiatriji.

Še dvema grešnikoma iz leta 2012 bi skoraj uspelo prepričati psihiatre, da med umorom nista zmogla obvladovati svojega ravnanja in razumeti pomena svojega početja. Glede (ne)prištevnosti so se v primeru Mariborčana Sebastijana Štrucla z različnimi pogledi na to temo dajali celo psihiatri, a so na koncu zmagali tisti, ki so menili, da je bil (le) bistveno zmanjšano prišteven, ko je svojo partnerico Petro davil s trakom za pritrjevanje tovora, jo po licih in nosu ožigal z avtomobilskim vžigalnikom ter jo prebodel z 19-centimetrskim izvijačem, debelim sedem milimetrov. Kljub temu je bil deležen milosti; pretilo mu je 30 let, odnesel jo je s 16 leti zapora.

Paranoidna shizofrenija neprištevnega ni naredila niti Jožefa Peterlina, ki je pri Komendi do smrti pretepel svojo sestro Antonijo. Čeprav je njegov odvetnik Andrej Žabjek ob koncu sojenja bentil, da moški z zatožne klopi res ni za zapor, ampak za zaprti oddelek psihiatrije, ga je doletelo 12 let zapora.