JEZERO, PODPEČ – Včasih se je reklo pri Dolfetu, danes je to bogato založena Kmetijska zadruga Podpeč. Prodajalka Štefka ni bila zgovorna, tišina je bila več kot pomenljiva. Nekaj tragičnega se je moralo zgoditi. Njene sodelavke Vilme Ferko, Katjine mame, ni bilo na delovnem mestu, tudi Jožeta, Katjinega očeta, to jutro ni bilo v bližnjem kamnolomu. Dež je padal tako, kot da bi hotel v enem samem dnevu napojiti presušena barjanska tla, tla, ki ne bodo nikoli več čutila njenih nog. Nog, zaradi katerih je bilo tokrat vse zavito v črnino. Moralo pa bi biti povsem drugače, nasprotno, Katja bi morala včeraj praznovati devetnajsti rojstni dan.
Solze za Katjo
»Katja je bila res … sonček!« nam je že na vratih, vsa objokana, razodela Medina, njena najboljša prijateljica. Zjutraj bi jo skoraj kap, ko je izvedela. Poklicala jo je Katjina mati in prosila, naj obvesti še vse preostale. Začel se je črni dan.
Vse luči so bile ugasnjene
V dnevni sobi smo spoznali Mašo in Petro. Vrstnice so objokovale izgubo res super prijateljice, kakršne ne bodo nikoli več imele. Morale bi skupaj praznovati, vse štiri imajo namreč avgusta rojstni dan, se veseliti, zabavati, v petek bi morale iti ven, praznovat, zdaj pa ta udarec. »Še včeraj sva bili skupaj, za darilo si je izbrala verižico.« Najlepše darilo, ki pa je bilo na žalost tudi zadnje, ki ga je Katja prejela iz rok Medine, njene najboljše prijateljice. Prav vsak dan sta se srečali. »Odkar vem zase, vem tudi za Katjo! Bila mi je kot sestra!« Zato ji je zdaj še veliko težje pri srcu. Tudi Petri in Maši je bilo vidno hudo. »Zadnjič smo se dogovorile, da se bomo končno vse skupaj dobile, potem pa tole...« je zahlipala Maša, prijateljica še iz osnovnošolskih klopi.
»Tako vedra je bila, vselej nas je znala spraviti v dobro voljo,« se je Medina spominjala Katjinega pozitivnega značaja. Puncam, zbranim za mizico, so po licih kapljale solze, zven njihovih besed je na trenutke zmotil debel cmok v grlu. Cmok najlepših skupnih spominov. »Pa tako direktna je bila, vse je znala povedati v obraz,« je Petra opisovala njeno iskrenost. »Tudi tistim, ki ji niso bili najbolj naklonjeni, je pomagala pri šolskih nalogah, pri pripravi na maturo.« Letos jo je opravila z odliko. Srednjo medicinsko šolo je kanila zamenjati za izolsko fakulteto za vede o zdravju, to bi bilo nasploh prvič, ko bi se ločila od svoje »sestrice« Medine. Katja se je hotela posvetiti zdravstveni negi, za pomoč ljudem je bila rojena. »Tako pridna je bila, vselej pripravljena pomagati! Kadar koli sem kaj potrebovala, vedno mi je priskočila na pomoč,« je o njej še naprej tako lepo govorila Medina.
Na Bled z motorjem
»Pa ravno včeraj sem jo rotila, naj še ne gre do brata Dejana, naj še ne gre na avtobus proti Ljubljani,« Medina ne more pozabiti zadnjih besed, ki jih je izrekla Katji. Dan pred njenim rojstnim dnevom. Kot da bi na vodi slutila, da se ne bo nikoli več vrnila? »Najraje te imam!« ji je še dejala Katja in sedla na mestni avtobus. Še nikoli ni bila na Bledu, smo izvedeli, zato je brata Dejana že večkrat prosila, ali bi jo kdaj odpeljal do tega slovenskega bisera. Na kremšnito. Enajst let starejši brat, samostojni moški, ki že živi na svojem, ji je zdaj vendarle izpolnil to željo. Velik ljubitelj bencinskih hlapov je osedlal svojega črnega jeklena vranca, pograbil mlajšo sestrico in hajd proti Gorenjski. Zagotovo jima je bilo luštno, zagotovo sta užila vse lepote te slovenske idile, nemara pojedla še kakšno kremno rezino več, se zapeljala še ovinek ali dva, morda je Dejan še nekoliko pohodil plin, da je Katja v trebuhu začutila tiste prijetne črvičke, nemara se je končno počutila tako kot junaki v njenih najljubših filmih (Hitri in drzni, Samo še 60 sekund). Vsi so akcijski, v njih pa brbotajo hitrost, nevarnost, adrenalin.
Sreča in veselje, hitrost in drznost, vse to je nekaj pred šesto zvečer izpuhtelo in se razblinilo. Veter v laseh je v trenutku izginil. Počilo je, ko je 58-letna voznica osebnega avtomobila z makadamske ceste zapeljala na prednostno v smeri Soteske. Po nekaj metrih vožnje je za njo priletel Dejan. Silovito je trčilo, voznik motornega kolesa se je huje ranil, njegova sopotnica in sestrica Katja pa je umrla na kraju nesreče.
Za Dejanovo življenje se še borijo
Materi Vilmi in očetu Jožetu se je vse sesulo, ves življenjski smisel. Izgubila sta Katjo, izgubljala Dejana. Katjin pes Roni je osamljen lajal. Jezero s Podpečjo je žalovalo. Medina, obe Maši, Petra in Valmire so izgubile najboljšo prijateljico. Dež je še naprej zalival Barje.
