NOVO MESTO – Mati in žena Karolina Kajtazović je sklenila roke v svoji bolečini, ko je dejala, da je Vesmin prišel v soboto domov na kosilo, potem pa očeta Sulejmana, ki so ga v Novem mestu vsi poznali kot Daja, kot že večkrat dotlej povabil na novomeško letališče Prečna, da poletita pod oblake. »Zdaj ju ni več,« so se ji orosile oči, potem pa je pogledala proti sinu Borisu (Vesminovemu polbratu) ter ga potiho vprašala, kdaj se je že zgodilo: »Popoldne okrog pol treh, mama ...«
Da bo umrl v letalu? »Nikoli!«
Na materinski dan je Veso, tako smo rekli občasnemu sodelavcu Slovenskih novic, na svojem profilu na facebooku materi hvaležno sporočil. »Vsaka mama lahko opravlja službo več kontrolorjev letenja hkrati. Prinaša veselje, ljubezen in upanje, ima sočutje in živi za ideale. Vsem materam iskrene čestitke ob materinskem dnevu! Mami, rad te imam.«
Nekaj dni pozneje ta mati znova žaluje. Ne tako dolgo nazaj je namreč že morala pokopati dva sina, Vesminova polbrata. Eden je utonil, drugega je kap. Tretjega sina bo v grob položila skupaj z možem. Postala sta žrtvi letalske nesreče.
V stanovanju Kajtazovićevih šok, tišina, bolečina in nemoč. Sosedje so prišli izreč sožalje, tajnica v Vesminovem podjetju Kik-interier, ki je bila ob njem od vsega začetka poslovne poti (»Smo knaufarji«), le nejeverno zmajuje. »Vse bi prej verjela. Da bi umrl v avtu, da bi umrl na kakršen koli način, vse to bi verjela. Da bo odšel v letalu? To pa ne! Preveč dober pilot je bil.«
Velikokrat je torej 43-letni podjetnik in odličen fotograf ter snemalec povabil 78-letnega očeta, naj stopi z njim v letalo. »Dajo je namreč zelo rad letel in tudi z Vesom sta bila zelo navezana drug na drugega. Kadar koli in kamor koli je bilo možno, ga je vzel s seboj,« nam skozi solze pove Vesminovo dekle Nina.
»V tem ultralahkem letalu je prostora za dva potnika, 20. marca sva nazadnje letela z njim. Nekaj je moral fotografirati iz zraka. Tega dne sem bila tudi zadnjič z njim. En dan prej pa smo se v nebo odpravili vsi trije. Veso, njegov oče in jaz. Leteli smo s cessno in po parih minutah leta je nekaj počilo, začela je tajiti elektronika, en zaslon je kar ugasnil. Takoj je rekel, da se s tem ne bo hecal, in smo pristali. Spodaj so mu vsi čestitali, da je ravnal modro, saj je bila res neka okvara. O njem so vsi govorili kot o dobrem pilotu in padalcu.«
Za soboto pa, de Nina, »sploh nisem vedela, da sta šla letet. Z Vesom sva se še celo menila, da pride v Ljubljano, odideva na Šmarno goro in se nato odpeljeva v Novo mesto.«
S kamero prvič na Češkem
Na svojem spletnem portalu veso-art.com je Vesmin zapisal, da ga je za padalstvo navdušil Silvo Mesojedec. Leta 1997 se je včlanil v AK Novo mesto, njegov padalski učitelj je bil Aleš Debeljak. »Pred nekaj leti je naredil tudi izpit za pilota in pred časom licenco nadgradil še z dovoljenjem za krmiljenje ultralahkih letal. Prav v enem od takih, ki so ga v klubu nedolgo nazaj kupili v Srbiji, sta umrla,« pove Nina in spomni na Vesov posnetek skoka s padalom v tandemu legendarnega Lojzeta Slaka. »Kamero sem prvič vzel v roke oziroma sem si jo poveznil na glavo na Češkem. Skakal sem v skupini Sky Dragons. Skupina ni imela snemalca, kamero pa je imela, zato mi je predlagala, naj jo posnamem. In sem začel,« je Vesmin še napisal na spletu.
Pred časom je bojda že za las ušel smrti, izvemo od enega njegovih padalskih prijateljev. »Ni se mu odprlo padalo in ga je v zadnjem hipu rešilo pomožno.« »Res je,« se spominja polbrat Boris. »Še jaz sem ga odpeljal v bolnišnico, ker si je pri doskoku poškodoval nogo. A to je bilo že zelo dolgo nazaj.«
Zakaj se je zgodilo, se sprašujejo vsi, ko bili blizu Vesminu in Sulejmanu. »Policija nam ni sporočila še ničesar. Vaščani Vrha pri Križu, kjer sta strmoglavila, so povedali, da so slišali neki čuden zvok, potem pa je letalu odpovedal motor,« pravi Boris. Res so nekateri očividci pripovedovali, da je odpovedal motor in da se je pilot trudil pristati, vendar je pri tem zadel v veje dreves in strmoglavil.
Uradna preiskava o tem, kaj se je zgodilo že po nekaj minutah panoramskega leta, ko sta v lani v Srbiji izdelanem letalu tayrona v prekrasnem vremenu izginila z obzorja letališča, se je kajpak komaj šele začela. In tudi upravnik novomeškega letališča Gregor Cujnik pravi, da do takrat, ko bo končana, o tragediji ne bodo dajali izjav.
Z očetom ne bi počel vragolij
Možna vzroka za nesrečo sta torej le dva, tehnična ali človeška napaka, saj smo izvedeli, da je bilo goriva v rezervoarju dovolj. Po vzletu sta preletela Novo mesto, nadaljevala do Cerkelj ob Krki in Šentvida pri Stični, v Prečno sta se vračala nad dolino Krke. Le nekaj minut pred pristankom sta strmoglavila v okolici Žužemberka.
»Ne vem, kdo je hotel, da vidim njegove zadnje manevre pred pikiranjem ravno jaz, in zdaj sem tako pretresena,« pa nam je o tem, kako je bila tudi sama očividka sobotne tragedije, povedala upokojena učiteljica Silvestra Papež iz Šmihela. Bila je na bregu nad Krko, »potem pa sem zagledala to letalo, ki je nemirno krožilo nad reko. Ko je bilo obrnjeno proti meni, sem postala pozorna na hitro odpiranje krilc na desnem krilu. Prešinilo me je, da je kot tihi golob, ki plahuta s perjem na perutih. Po mojem motor sploh ni deloval. Nato se je obrnilo proti Kriški gori ... potem pa navpično dol. Tistega trenutka, ko je treščilo v tla, nisem videla, saj sem si z rokami zatisnila oči.«
Naslednji prizor je bilo to letalo, zapičeno v zemljo z repom navzgor. »Bila je spokojna tišina. Tisto letalo na vrhu griča in nič drugega, celo niti dima ni bilo.« Takoj je poklicala na 112 in soseda Uroša, ki je reševalec. »Potem sem ob letalu zagledala nekega človeka. Za hip sem še začutila olajšanje. Preživel je. Ob 14.30 sem tam že opazila prve gasilce in kmalu tudi izvedela, da ni preživel nihče in da je bilo to, kar sem videla, usodno za očeta in sina.«
Da bi se nesreča lahko zgodila zaradi pilotove napake, močno dvomi Vesminov prijatelj, padalec in nekdanji predsednik novomeškega letalskega kluba Silvo Mesojedec, tisti torej, ki je Vesmina navdušil za nebo. »Slišal sem, da je Veso, ko sta bila z očetom že v zraku, poklical enega od padalskih prijateljev na letališče v Slovenj Gradcu, in vse je bilo v redu. Da bi šlo kaj narobe, ker se je odločil v zraku početi pilotske vragolije? Morda bi kakšno res ušpičil, če bi bila ob njem kaka mlada dama, da bi jo tudi tako očaral. Toda z očetom na krovu je bil zagotovo zelo previden. Preveč ga je spoštoval, veliko sta bila skupaj in oče mu je, dokler so mu to leta dopuščala, tudi pomagal pri poslu. Veso je res imel rad svoje starše, zdaj, ko se je to zgodilo, vem, da nikoli ne bom pozabil Gregorjevega sejma izpred dveh tednov, nanj je namreč pripeljal oba, mamo in očeta.«
Nekega dne – bilo je torej leta 1997 – so bili v družbi, pa »sem mu rekel, ajde, Veso, ti si športnik in imaš rad nove izzive. Pojdi malo skakat. Pa je začel in se v ta šport zaljubil. Normalno. Oboževal je vse, kar je bilo adrenalinskega,« pravi Mesojedec, ki je bil tudi tisti, ki je nagovoril Slaka, da skoči v tandemu in ga je Vesmin posnel. »Vsa Dolenjska je govorila o tem. Kako smo se smejali, ko se je Lojze uro in pol pred skokom mučil, da si je pravilno namestil plenico za odrasle, ki mu jo je dala moja žena.«
»Pošlji dol kako foro«
Vesmin Kajtazović ni bil le mojster športne in panoramske fotografije, zelo znan in cenjen je bil tudi med estradniki, ki se na spletu v šoku poslavljajo od njega in njegovega očeta. Na strani Miss Bikini Slovenije so tako zapisali: »Žalosten dan, prelep dan za smrt. Zapustil nas je dolgoletni prijatelj in uradni fotograf Miss bikini. Veso, počivaj v miru. Pogrešali te bomo. Hvala, prijatelj, da si bil z nami.« Pevec Werner Brozovič piše: »Ne moreva verjeti. Ta trenutek prebrala. Bil je fotograf na mnogih mojih koncertih in velik prijatelj. ŠOK.«
Tudi Samanta Rejc Debevec ni mogla verjeti, »ko je završala novica, da je umrl fotograf, ki je naredil mnogo fotomodelov in lepotic z lentami. No, med njimi sem bila tudi jaz. V spominu ga imam kot večnega optimista, šaljivca in velikega profesionalca. V krogih, v katerih sem bila nekoč del tudi jaz, je pustil veliko praznino, pa tudi zunaj njih.«
Alya dodaja: »Počivaj v miru. Tvoje mojstrovine bodo za vedno ostale ...«
Denis Avdić pa: »Danes me kliče kolega in reče, da je bil v ultralahkem letalu skupaj z očetom in je letalo strmoglavilo – umrla sta skupaj z očetom. Veso, vse, kar vem, je to, da bodo tisti tam, kamor odhajaš, zagotovo non stop nasmejani ... Pa kako foro mi dol pošlji.« A. K.
