CELOVEC – Zoprno hladno jutro na avstrijskem Koroškem naj bi bilo povsem običajen uvod navadnega delovnega dne v Celovcu, pa se je kljub temu v okolici sodišča zaznalo precej več življenja kot po navadi. Registrske tablice avtomobilov so izdajale, da se bo v prostorih precej dobro varovanega sodišča dogajalo nekaj zanimivega Slovencem, seveda pa niso manjkale niti kamere domače nacionalne televizije. Zaslišanje zakoncev Karner, Alenke in Mihaela, ki sta se pred novoletnimi prazniki znašla v lisicah ter avtomobilih avstrijskih pravosodnih organov, ti so ju popeljali do pripora, se je v prostorih celovškega sodišča odvijalo za trdno zapahnjenimi vrati sobe 150 a. Še prej smo videli policijsko vozilo, ki je pripeljalo nekaj novih, v rožnate ovoje odetih dokumentov, in jih predalo naprej na hodniku, ki je vodil do sobe za zaslišanje. Da bi med postopkom lahko ujeli v svoja ušesa vsaj drobtinico tega, kar se je povedalo pred preiskovalnim sodnikom Christianom Liebhauser-Karlom na rovaš trgovanja s prepovedanimi poživili za oblazinjenimi vrati, nam ni uspelo.
Obramba z molkom?
Celovško sodišče ima prostore za pridržanje v sklopu kompleksa, ki je povezan s hodniki. Tako sodni sistem priprtim na precej džentelmenski način ponuja nekolikšno intimo in varovanje pred mediji, ki jih zagotovo zanima marsikaj. Tako domači kot tuji novinarji smo obstali pred zapahnjenimi vrati dvorane in potrpežljivo čakali na koga, ki bi se vmes ali po zaslišanju pojavil pred vrati. Pa je le enkrat izstopil in nato vstopil preiskovalni sodnik, ki je pred objektivi tako urno brzel navzgor po stopnicah, da se je fino spotaknil in skorajda telebnil pred nami. Da bi na naša vprašanja poskušal odgovoriti, je bilo zaman upati.
Zaslišanje Mihaela Karnerja se je začelo nekaj po 10. uri dopoldne in po dobre pol ure se je slišalo ropotanje tiskalnika. Sklepali smo, da se je Karner, ker je bilo vsega tako hitro konec in se je tiskal zapisnik o zaslišanju, branil z molkom. Po zaslišanju so ga spet brez stika s predstavniki javnosti po posebnem hodniku odpeljali v pripor. Sledilo je precej tišine, zaslišanje njegove žene Alenke pa se je začelo opoldne. Tudi po tistem je kaj hitro zabrnel tiskalnik in zaslišanja je bilo konec. Kot smo lahko slišali na hodnikih sodišča, sta zakonca sicer nameščena v isti stavbi, ampak v različnih celicah in se tudi včeraj, kljub zaslišanju, nista videla niti sekundo.
VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Odločalo se bo v Gradcu
