Kamion hlodovine ukradejo 
v pol ure

LOGATEC, IDRIJA – Gozdovi so zelena pljuča nas vseh, skrb zanje pa je vedno na plečih posameznikov, najpogosteje lastnikov, ki se v zadnjem času soočajo z naravnimi sovražniki. 
Žledolom je zdesetkal gozdove tudi in zlasti na Notranjskem, po tej katastrofi je prišel še lubadar. Zavod za gozdove Slovenije pojasnjuje, da so k njegovi širitvi in škodljivemu delovanju prispevali večja količina poškodovanega nevitalnega drevja smreke po žledolomu, daljša sušna in vroča obdobja leta 2015, mila zima 2015/16, veliko namnožene populacije podlubnikov in omejene možnosti sanacije napadenih gozdov. Če so napadena drevesa pravočasno posekana in predelana, se vrednost lesa bistveno ne zmanjša. Če pa se drevesa od začetnih črvin okužijo z glivami, se prodajna vrednost lesa v povprečju zniža za približno 28 €/m3, pravijo podatki zavoda. Da je les (hiter) denar, vedo tudi tatovi.

Kmetje si 
ne krademo!

Ko se človek poda po poteh okoli Logatca, ob kilometrih vožnje dojame razsežnost območja. Ob gozdnih poteh (pa tudi na vpadnicah v Logatec) kar ob cesti ležijo hlodi, popisani s spreji: eni nosijo priimek, drugi kratice, spet tretji kombinacijo črtic. Na nekaterih krajih po kupih igličastega vejevja sklepamo, da so tod še nedavno ležali hlodi, ki so jih odpeljali. »Ja, smo slišali, da jih kradejo,« nam pove prvi kmet, o katerem spregovorimo o pereči tematiki v teh krajih. Na Notranjskem se je v zadnjih dveh mesecih povečalo število tatvin hlodovine. Pred nekaj tedni smo – tudi v našem časopisu – poročali o neznancu, ki je z deponije odpeljal kar 70 kubičnih metrov smrekove hlodovine in več lastnikom povzročil za 4800 evrov škode. 
»V obdobju od konca januarja do druge polovice marca 2016 smo na Policijski postaji Logatec sprejeli pet prijav tatvine hlodovine, v katerih je bilo šest oškodovancev. S tatvinami je bila oškodovancem povzročena približna škoda v znesku 11.750 evrov oziroma je bilo odtujene približno 190 m3 hlodovine,« navaja Nataša Pučko z ljubljanske policijske uprave. Pri preiskavi tovrstne kriminalitete so policisti prejeli informacije, da je bilo teh tatvin v navedenem obdobju zagotovo več, saj se nekateri oškodovanci niso odločili za prijavo kaznivega dejanja. »Tudi v teh primerih je škode za več tisoč evrov,« ugotavlja policija.

»Med sabo si kmetje ne krademo,« je globoko v gozdu okoli cestninske postaje Lom prepričan domačin, ki je letos iz gozda zvozil okoli 1500 metrov svojih iglavcev. »Vse se suši, le poglejte,« navrže in pokaže proti posušenemu drevesu, ki štrli vznak. »Tatovi jemljejo lepa, debela debla, najraje javor. Potrebujejo okoli pol ure, da naložijo kamion.« 
Malo naprej po dobro zvoženi gozdni poti, ki je pravi makadam, je skladišče enega gozdnih podjetij, ki hlodovino izvaža v Avstrijo. Voznik pove, da za nalaganje kamiona porabi slabih 20 minut. Les je zares hiter denar.

Označi in pazi

Pri preiskavi te vrste kriminalitete ima policija največje težave prav z verodostojno prepoznavo hlodovine oškodovancev. »Označite hlodovino na različne načine in na več krajih (tudi skrivnih). Tako si omogočite, da lahko verodostojno prepoznate svojo hlodovino na večjih zbirališčih ali na žagah,« je temeljni samozaščitni ukrep opisala policija. 
Policija opisuje skrivne oznake: »Na neki točni dolžini od roba hloda pod lubje, na manjšem neopaznem predelu ali drugem primernem mestu, lastnik tega označi s kakšnim manjšim znakom (barvo, odtisom, predmetom).«

Med preostalimi ukrepi izpostavljamo najbolj praktičnega: »Da kakovostnejšo hlodovino založite z manj kakovostnim lesom – celulozo.« Klasična samozaščitna metoda je fizična zapora ceste, moderna pa spletne kamere. 
Policija ne opozarja zgolj lastnikov lesa, ampak lastnikom žag in vsem drugim odkupovalcem hlodovine svetuje, naj preverijo lastništvo hlodovine. »Hkrati se jih je opozorilo, da v nasprotnem primeru lahko storijo kaznivo dejanje prikrivanja,« dodaja Pučkova. To pomeni, da morajo hlodovino odkupovati od preverjenih prevoznikov in hkrati dosledno voditi poslovne knjige, iz katerih naj bodo razvidni prevoznik, lastnik in lokacija, od koder je bila hlodovina pripeljana, in kje je deponirana. Dodajajo še, da lahko sumljive prevoznike v tem primeru naznanijo policiji, ki bo z zbiranjem obvestil preverjala izvor hlodovine in elemente kaznivega dejanja.

Treba se je zavarovati, ko so hlodi še naokoli. Ko končajo na kakšni avstrijski žagi, je dokazovanje izvora nemogoče.