Kameniku na pomoč izvedenec za sonce

CELJE – Na celjskem okrožnem sodišču so po mnogih letih le dočakali prvega zvezdnika družine Kamenik iz Slovenskih Konjic, Kristijana Kamenika, ki mu je obisk tukajšnje palače pravice zaradi primera štirikratnega umora v Tekačevem marca 1997 malodane kar prijal, vsaj če je soditi po njegovem lahkotnem koraku v novih adidaskah in vedrem razpoloženju. A razen tega, da je na začetku predobravnavnega naroka sodnici Jožici Arh Petkovič pričakovano odvrnil, da krivde ne prizna, do konca ni črhnil nobene več. Najbrž je v vseh teh letih, ko je posedal po sodiščih in zaporniških celicah nekdanje skupne države, spoznal, da je včasih bolje molčati. Je pa res, da je taktiko molka po nasvetu zagovornikov Ivana Demšarja in Danijela Planinšca ubral že na jesen 1997, ko so ga zaradi Tekačevega prvič privedli pred kazensko sodnico Ingrid Lešnik.

Anonimna priča

Tekačevski zločin – pod streli iz pištole so končali gospodar domačije Štefan Poharc in njegova žena Frančiška ter podnajemnici Helena in Viktorija Krušlin – je že polnoleten. Policija je v vsem tem času zatrjevala, da preiskava še traja. Njene izsledke, izvzevši vsa dejstva skupaj s spornimi odtisi domnevno Kamenikovih obuval znamke Nike, ki so v dosedanjih štirih sojenjih že bila navedena, lahko strnemo v dve točki. Tožilca Ivan Žaberl in Edvard Ermenc imata aduta v obliki še vedno odprte policijske preiskave zoper drugega, neznanega storilca v Tekačevem, ter anonimno pričo, ki menda veliko ve o obtoženčevem dobrem poznanstvu z umorjenim gospodarjem, kar Kristijan sicer vseskozi vztrajno zanika.

Njegova zagovornika Tomaž Bromše in Bernard Tajnšek sta anonimneža že uvodoma diskreditirala. »Ni pogojev, da bi sploh pridobil status zaščitene priče. Obstajati mora dejanska nevarnost zanj in njegovo družino, česar tu ni. Niti nobenih relevantnih podatkov bi ne dal sodišču, poleg tega gre za osebo, ki je zaradi orožja že prestajala kazen na Dobu in v Mariboru, ima tudi hrvaško državljanstvo in je za Kamenika prvič slišala leta 2007. Sklicuje se na tisto, kar je slišala od drugih. Če se naš klient z njo ne bo mogel soočiti, mu boste kršili pravico do obrambe.«

Na svidenje septembra

Ker je najbolj znani Konjičan krivdo zavrnil, je sodišče za 25. september pogojno razpisalo začetek glavne obravnave. Pogojno zato, ker se morajo pred tem opredeliti do Bromšetovih izločitvenih predlogov. »Vodenje predobravnavnega naroka je nezakonito, saj je sodišče glavno obravnavo v prejšnjih razveljavljenih procesih že opravilo. Tudi hišna preiskava na Kamenikovem domu aprila 1997 je bila nezakonita, enako velja za vse dokaze, ki so jih tam pridobili. Za preiskavo bi moral obstajati utemeljen sum in obrazložena sodna odredba, preiskovalna sodnica pa je imela samo zaprosilo policije,« se ni dal Bromše, ki bi Arh Petkovičevi najraje kar izpraznil sodni spis. Ermenc je vrnil žogico s pojasnilom, da stari zakon o kazenskem postopku ni predpisoval predobravnavnega naroka, zato ga ni moglo biti, hišno preiskavo pa so takrat lahko opravili, če je obstajala verjetnost, da bodo na njej kaj našli. Kot je znano, so Kameniku takrat med drugim zasegli pištolo ter sporne športne copate, ker je bil kriminalistični tehnik Igor Tavzes pač zelo zbran in pozoren pri svojem delu.

Kazenski spis obsega okoli 2000 strani, včeraj so mu jih dodali še nekaj deset. Če obramba ne bo uslišana, Bromše zahteva neposredno zaslišanje 55 prič, nekaj je tudi povsem novih, vendar posrednih, vmes so policisti, izvedenci in strokovnjaki s posameznih področij. Če dodamo še približno tri ducate prič tožilstva, bo samo za ta del dokazovanja potrebnih več mesecev. Obramba torej zahteva, naj sodišče v novem postopku opravi oziroma ponovi prav vsa dokazna dejanja vseh minulih procesov, vključno z ogledom vsega fotografskega in videogradiva.

Angažiral bi še Arso

A niti to še ni dovolj. Bromše bi angažiral še Arso, ki naj sodišču priskrbi podatke o položaju sonca na območju Tekačevega in tem, kdaj ta del Rogaške Slatine zajame noč. Povedano drugače – nekakšen izvedenec za sonce naj bi sodnici pojasnil, kdaj se je usodnega 4. marca 1997 zmračilo nad Tekačevim. Po drugi strani odvetnik nasprotuje temu, da bi 43-letnega Kristijana pregledoval še psihološki izvedenec, saj je obtoženi proti temu, navsezadnje pa naša zakonodaja ne predpisuje prisilnih psiholoških pregledov. Bi pa z veseljem pogledal Poharčev zapuščinski spis šmarskega okrajnega sodišča, da bi nemara ugotovil, kateri dedič je morda imel skomine (v ozadju se morda skriva tudi kakšen drug motiv) po pokojnikovem domnevno velikem imetju.

Tožilca Žaberl in Ermenc si precej obetata od nove metode izvedeničenja bioloških sledi cigaretnih ogorkov in tulcev s prizorišča zločina, hkrati pa upata, da bo preiskava zoper drugega, neznanega storilca, dala oprijemljive rezultate. Bromšetu je zavrela kri, ko mu je Žaberl dejal, da preiskava pač še ni v takšni fazi, da bi bila obramba upravičena do njenih izsledkov. »Hočemo prav vse, kar imate, sicer obtoženemu kršite ustavne pravice.« Kakor je bilo včeraj zaznati, se nobena stran ne bo več toliko obešala na odtise obuval, s katerimi so se poleg naših ukvarjali tudi švicarski, nemški in angleški izvedenci, a so vse skupaj samo še bolj zapletli in kaj malo pripomogli k razrešitvi enega najhujših zločinov na slovenskih tleh.