SOJENJE

Kamenikovi se bodo poskušali pogoditi

Objavljeno 12. junij 2012 16.58 | Posodobljeno 11. junij 2012 21.51 | Piše: Primož Škerl

Sodnik salomonsko: namesto začetka obravnave zaradi ukvarjanja z mamili napovedal predobravnalni narok.

Kristijan Kamenik

CELJE – Pričakovati je bilo nadaljevanje zapletov na začetku sojenja trem članom družine Kamenik ter Sašu Fijavžu in Alojzu Založniku, obtoženim številnih kaznivih dejanj, povezanih z razpečevanjem mamil (gre za 1,2 kilograma heroina in še nekaj drugih substanc). Več kakor dvanajst let stara zgodba o kriminalnem združevanju se je na celjskem sodišču nadaljevala natanko tako, kot se je junija 2002 končala. Čeprav se je sodniku Milku Škobernetu takrat uspelo prebiti do sodbe, v kateri je Konradu Kameniku namenil sedem let in deset mesecev zapora, njegovemu starejšemu bratu Kristijanu, ki zdaj prestaja kazen v hrvaškem zaporu, pet let, njuna sestra Klavdija Fideršek je dobila leto dni, a so jo v vmes že oprostili, Založniku in Fijavžu pa je naložil tri oziroma pet let zapora, bo imel novi predsednik senata Marko Brišnik še bistveno težjo nalogo. Tudi njemu so, še preden je napovedal začetek glavne obravnave, pod nos začeli metati izločitvene predloge. Ti so zaznamovali že prvi proces, kjer pa ni bilo matere Marije Kamenik. Bila je na begu, včeraj pa je na sodišče prišla v družbi paznikov.

Predobravnalni narok 12. septembra

Toda na sodišču seveda ni bilo Kristijana Kamenika niti njegovega zagovornika. Prvoobtoženi brat Konrad je precej zamudil, na vrat na nos so iskali novega porotnika. Fijavž je odvetniški pisarni Danijela Planinšca preklical pooblastilo in sodniku še malo dvignil pritisk, naposled se je z izločitvenimi zahtevami oglasil še zagovornik Marije Kamenik, odvetnik Primož Koščak. »Vsi dokazi, pridobljeni s tajnim policijskim delovanjem, morajo iz spisa. Gre za kršitev pravice do zasebnosti in izločiti je treba vse prisluhe, poročila tajnega policijskega delavca ter poročila o opazovanju in sledenju.« V nasprotnem primeru bo Koščak predlagal izločitev predsednika senata in sopredsedujoče sodnice.

Predlog je logično nadaljevanje zahtev, ki so jih odvetniki v prvem sojenju drug za drugim metali na mizo že sodniku Škobernetu, in če bi jim ugodil, bi od kazenskega spisa ostale samo platnice in opravilna številka. Založnikov odvetnik Marjan Feguš bi gordijski vozel zato presekal s predobravnalnim narokom, ki bi ga sodišče po njegovem lahko razpisalo že prej in se izognilo začetnim zapletom. »Ko sem obravnavo razpisal, zakonska novela še ni veljala,« pojasnjuje Brišnik. A ker so vsi zagovorniki izrazili pripravljenost za dogovor s tožilko Marinko Čakš o priznanju krivde in pogajanju o kazni, je sodnik naposled odločil, da ni pogojev za začetek sojenja, za predobravnalni narok pa določil 12. september.

Ni pa še končal s Fijavžem, ki računa za preklicane odvetniške storitve kajpada ni več hotel plačevati. »Pooblastilo ste odpovedali zadnji hip, sodišče vam bo nemudoma določilo zagovornika po uradni dolžnosti. Če bi obravnavo prestavili samo zaradi vas, bi vam naložil vse današnje stroške.«


 

 

Deli s prijatelji