OGLJIKOV MONOKSID

Jutri bo tri leta, odkar so za vedno zaspali pod Roglo

Objavljeno 14. januar 2015 18.17 | Posodobljeno 14. januar 2015 18.17 | Piše: Boštjan Celec

Tudi za smrt Bernarde Hiti, Dragana Žunića in Davorja Grofelnika kriv smrtonosni plin.

Ko je lastnik apartmajev posumil, zakaj tako hitro zmanjkuje vode, je poklical policiste. Foto: Gregor Katič

CELJE – »V zadevi zoper obdolžena Ernesta Plesnika in Stanislava Dečmana je 2. oktobra 2014 okrožno državno tožilstvo Celje vložilo obtožbo. Zadeva je pri zunajobravnavnem senatu zaradi odločanja o ugovorih obdolžencev zoper obtožnico, zato predobravnavnega naroka ni mogoče razpisati,« odgovarja direktorica celjskega okrožnega sodišča Ksenija Ručigaj na vprašanje, zakaj pri njih še vedno ni stekel postopek proti domnevnima krivcema za tragedijo pod Roglo. Minevajo pa že tri leta, odkar je bil ogljikov monoksid usoden za 24-letnega Dragana Žunića iz Laškega, prav toliko staro Bernardo Hiti iz Limovc pri Trojanah ter dve leti mlajšega Davorja Grofelnika s Polzele.

Umrli že na dan prihoda

Plesnik in Dečman bosta morala prej ko slej sesti na zatožno klop in odgovarjati na očitke, da prvi kot lastnik apartmajske hiše v Hudinji in drugi kot član komisije, ki je opravila tehnični pregled objekta, nista zagotovila varnosti najemnikom. Preiskava je potekala tudi proti izvajalcu dimnikarskih storitev M. L., a je medtem umrl.

Obljubili so nam, da nam povedo, kaj se je v resnici zgodilo, da bomo dobili na pismeno, a nič.

Tožilka Tanja Berglez obtožencema očita, da sta zagrešila kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti, za kar je zagroženih do osem let zapora. Lastnik apartmaja bi moral po njenem poskrbeti za z zakonom določeno redno vzdrževanje kurilnih, dimnovodnih in prezračevalnih naprav. Pregled je menda omogočil le trikrat, nazadnje leta 2011, ko je bilo opravljeno čiščenje treh dimnikov, medtem ko dimnikar v apartma številka pet (prav v tem se je zgodila tragedija) sploh ni vstopil, tako da tam ni očistil dimniških priključkov niti ni opravil meritev dimnih emisij. Dečman pa kot strokovnjak za strojne napeljave in član komisije, ki je opravila tehnični pregled apartmajskega objekta Kragulj januarja 2005, po prepričanju organov pregona ni ravnal v skladu z zakonom.

V apartmaju je bil namreč kamin, čeprav projektna dokumentacija, ki je bila podlaga za izdajo gradbenega in tehničnega pregleda ter uporabnega dovoljenja, razen plinskega grelnika ni predvidevala druge kurilne naprave. Strokovnjaki trdijo, da kamin tudi sicer sploh ne spada v tak apartma, saj je bilo že v projektu strojnih inštalacij predvideno ogrevanje le z radiatorji.

Trojica se je v apartmaju nastanila 15. januarja 2012 popoldne, vključili so plinsko gretje, čarobno vzdušje pa so hoteli pričarati z ognjem v kaminu. Sočasno delovanje obeh peči je botrovalo pomanjkljivemu dovodu kisika v prostor, nepravilnemu izgorevanju in nezadostnemu odvajanju dimnih plinov iz prostora. Že na dan prihoda so umrli zaradi povečane koncentracije ogljikovega monoksida.

Naslednji dan so gasilci do apartmajev s cisterno dobavili vodo, dan pozneje pa še drugič. Plesniku se je bojda zazdelo čudno, zakaj je tako hitro zmanjkuje, in ko je slišal, da v enem od apartmajev teče voda, na trkanje pa se ne oglasi nihče, mu je preostalo le še to, da pokliče policiste. Na postelji v spalnici sta bila Bernarda in Davor, v kopalnici pa je v tuš kabini sredi tuširanja omagal Dragan.

Čas mineva, bo primer zvodenel?

Kot da smrt ne bi povzročila dovolj bolečin njihovim najbližjim, že polna tri leta morajo ti trpeti zaradi počasnosti slovenskih preiskovalnih in sodnih mlinov. Razumljiva je njihova bojazen, da bi lahko na sojenju tudi zaradi vse večje časovne oddaljenosti od dogodka vse skupaj precej zvodenelo.

Še najhuje od vsega pa je, da še vedno nimajo odgovora na za njih edino pomembno vprašanje: zakaj so morali umreti Davor, Bernarda in Dragan? »Nihče ti ničesar ne pove, večino vsega, kar vemo, smo izvedeli iz medijev. Obljubili pa so nam, da nam bodo povedali, kaj se je v resnici zgodilo, da bomo dobili na pismeno, a nič,« je bil že ob prvi obletnici tragedije razočaran Draganov oče Božo. Na drugo obletnico je spregovorila tudi Davorjeva mati Anica. Tako kot svojci vseh drugih se je tudi ona bala, da bo kdo poskušal vso krivdo zvaliti na pokojnega dimnikarja, sebe pa izvleči kot nedolžnega. »Tako sem razočarana nad delovanjem sodišča. Rada bi, da bi bilo pravici zadoščeno.« Na tretjo obletnico ni več kaj za govoriti. Preostane jim le še čakanje.

Tudi odvetnik Primož Krapenc je kot pooblaščenec Žuničevih in Grofelnikovih nemočen, ničesar ne more storiti, da bi stvari pospešil, pa ne le v kazenskem, ampak tudi v pravdnem postopku. Že proti koncu predlanskega leta je napovedal vložitev odškodninske tožbe proti tistim, ki so po mnenju klientov odgovorni za dogodek. Tožba je vložena proti lastniku apartmaja, dimnikarskemu društvu in pristojnim lokalnim oblastem, vsi ti naj bi s svojim ravnanjem bistveno prispevali k tragediji. »V tej zadevi je bil doslej opravljen poskus mediacije, a je bil neuspešen. Poravnalni narok pa še ni razpisan.« 

Deli s prijatelji