Jure (23) Roberta zaklal, zdaj ga v množici sili na bruhanje

NOVA GORICA – »Njegova zgodba ne deluje resnična. Sama fizika tega ne dopušča. Če je bilo kolo med njegovima nogama in glede na to, da je desničar, le kako je lahko šel z roko okoli Roberta in ga zabodel v desni del hrbta?« se je včeraj po koncu prvega dela ponovljenega sojenja 23-letnemu Juretu Mrharju iz Nove Gorice spraševal Simon Antonič, brat pokojnega Roberta Antoniča. Povedal je še, da je za njegovo družino zelo težko spremljati sojenje, saj se ves čas sliši le eno stran zgodbe. Prepričan je, da je obtoženi Novogoričan njegovega brata zabodel v hrbet, ko je ta odhajal s parkirišča v Ulici tolminskih puntarjev v Novi Gorici.

Mrhar, ki ga bremeni obtožba uboja na mah v prekoračenem silobranu, si je morda junija lani močno oddahnil, ko mu je sodnica novogoriškega okrožnega sodišča Andrejka Luznik izrekla ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, pri čemer se je oprla na mnenje kliničnega psihologa Tristana Riglerja. Ta je menil, da je obtoženi Antoniču vzel življenje v stanju, v katerem ni mogel obvladati svojega ravnanja. In prav na podlagi tega mnenja je nato tožilka iz obtožbe umaknila očitek o uboju in ga spremenila v povzročitev posebno hude telesne poškodbe. A čez nekaj mesecev sta sodnica in obtoženi doživela hladen tuš, saj je višje sodišče presodilo, da bi Luznikova takšen sklep lahko podala le, če bi se o obtoženčevi prištevnosti oziroma neprištevnosti izrekel izključno izvedenec psihiater. In ne psiholog! To, kot je že na prvem sojenju opozarjala tožilka Darinka Kastelan, določa tudi zakon o kazenskem postopku. No, sodnica se takrat za to ni zmenila, potem pa so višji sodniki njeno sodbo razveljavili in ji naložili, naj o zadevi še enkrat odloči.

Ni hotel, da bi umrl

Na sodišče se je tako moral včeraj znova zglasiti obtoženi Mrhar, ki mu, kot je pojasnil, po izrečenem lanskem ukrepu ni uspelo obiskati psihiatra. »S tem imam namreč težave kot tudi takrat, kadar pridem v okolje z večjim številom ljudi. Začne me zvijati v želodcu in siliti na bruhanje,« je razložil in nadaljeval, da se je posvetil predvsem delu v Italiji, kjer dela s stricem in bratom. »Še enkrat bi rad povedal, da mi je resnično žal za to, kar se je zgodilo. Žal tega ne morem spremeniti,« je po tem, ko je sodnica prebrala njegove zagovore iz preiskave in prvega sojenja, še sklenil obtoženi.

Mrhar trdi, da ga je 13. avgusta 2014 klical Antonič in mu povedal, da se želi sestati z njim, pri tem pa mu ni povedal, zakaj. Obtoženi priznava, da mu je bil dolžan še 200 od skupaj 300 evrov, kolikor je znašala vrednost 70 gramov marihuane, ki jo je kupil pri njem.

S kolesom se je nekaj pred četrto popoldne pripeljal na parkirišče v Ulici tolminskih puntarjev, je povedal Mrhar in povedal, da ga je 33-letni Antonič preklel in zahteval denar. »Jaz pa sem mu odvrnil, da mu bom denar vrnil na vsak način,« je v zagovoru povedal Mrhar in dodal, da ga je nato Antonič z rokami zagrabil za vrat in ga začel daviti. »Takrat sem se počutil močno ogroženega, kot v smrtni stiski,« je opisal takratne občutke in nadaljeval, da je med hlastanjem za zrakom iz žepa potegnil nož in ga zabodel. »Davil me je, izgubljal sem zavest. Nisem ga napadel, le branil sem se,« trdi obtoženi in še: »On me je vedno močneje grabil in nisem hotel, da bi umrl. Njemu in sebi sem tako uničil življenje. Ne morem spati in jesti.«

Zahtevajo 90.000 evrov

Antonič se je po vbodu umaknil, Mrhar pa je, ko je prišel k sebi, videl, kako je zabodeni šel proti njemu, nato pa padel na tla in se začel dušiti. Postavil ga je na bok in ga začel oživljati, nato je poklical policijo. 
Ne spomni pa se, denimo, ali je ob vbodu še sedel na kolesu ali je že sestopil, niti tega, kako je stal Antonič. Glede noža je povedal, da ga je v žepu nosil že tri tedne, ker je z njim »vrezal svoje ime v kakšno klopco«. Priznal je še, da je bil pred leti problematičen, po dogodku pa se je umiril in opustil drogo.

Pokojnikova družina, Robertov oče Emil in mama Božena ter brat Simon, so skupaj vložili 90.000 evrov težak premoženjskopravni zahtevek (oče in mama vsak po 35.000 evrov, Simon pa 20.000 evrov). Robert bo Simonu ostal v spominu kot zelo dober in miren človek. »Nikoli ni bil agresiven. Nikoli ni nikogar napadel, ni bil materialist in skoraj dvomim, da je denar tako zahteval nazaj in da ga je dušil,« je povedal. Na vprašanje, ali je vedel, da je brat obtoženemu prodal travo, je odgovoril, da je to prvič izvedel med prvim sojenjem na sodišču. Čudi se tudi trditvam obtoženca, da je toliko časa s seboj nosil nož. »Po mojem mnenju je moral vse to predvidevati,« je še prepričan Simon, ki upa, da bo sojenje, ki se bo z mnenjem izvedenca psihiatra nadaljevalo sredi aprila, na koncu pokazalo pravo resnico.