TREBELNO – Slikovita in z grički posejana dolenjska vasica Trebelno je v teh dneh ovita v črnino, tamkajšnji prebivalci so namreč za vedno izgubili enega izmed najbolj delavnih in prijaznih vaščanov, 59-letnega Jožeta Kostrevca. Za njegovo slovo ni bila kriva bolezen, delovna ali prometna nesreča, ampak nedolžno parkiranje vozila na enem izmed okoliških travnikov blizu kraja Maline.
Kostrevčevi, ki so med krajani Trebelnega znani po tem, da vsakomur zelo radi priskočijo na pomoč in da ni dneva, ko bi se namesto delu predajali poležavanju, so tudi del minule sobote namenili delu na polju. Eden izmed Jožetovih štirih sinov, Jernej, je s kombajnom žel žitno polje nedaleč od družinske hiše, okoli tretje ure popoldne pa je k njemu s svojim avtomobilom prišel oče. Svojega audija karavana, obrnjenega proti hribu navzdol, je parkiral na razmeroma položnem travniku v neposredni bližini njive in se pogovarjal z njenim lastnikom. Avto je okoli 20 minut tako stal pri miru in seveda nihče ni pričakoval, da se bo začel premikati. »Ko sta onadva to opazila, je začel oče teči proti avtu in ga začel za sprednjo desno luč potiskati nazaj, lastnik parcele pa ga je držal za blatnik,« se tistih usodnih trenutkov s solzami v očeh spominja Jernej. Kljub njunemu trudu se avto ni ustavil, ampak se je po hribu iz sekunde v sekundo premikal hitreje. Sledil je trenutek, usoden za očeta Kostrevčevih, med zdrsom vozila se je namreč Jože z desno nogo spotaknil in padel pod vozilo, to pa ga ni hotelo izpustiti. Kot pravi Jernej, ki je lahko zaradi hitrega poteka dogodkov vse skupaj le nemočno opazoval od daleč, avtomobilska kolesa niso zapeljala čez nesrečnega Jožeta, ampak se je ta kotalil pod vozilom.
Če bi vzel džipa ...
»Vedno je hodil z džipom od sina Marka. Ta, zadnji dan pa ne vem, kaj mu je bilo, da je vzel svoj avto,« se zdaj sprašuje vdova Slavi. Nesreče morda sploh ne bi bilo, če bi Jože vzel Markovo toyoto, ta je namreč v primerjavi z audijem od tal dvignjena za več kot 60 centimetrov in bi se avto po vsej verjetnosti zapeljal prek njega, ne pa da je nesrečnik obtičal pod njim. Ko ga je avtomobil, ki se je po nekaj metrih zaletel v bukev na koncu travnika, le izpustil iz svojih krempljev, je bil Jernej že pri njem.
»Oče je bil pri zavesti. Bil je pri zavesti, ja, do zadnjih desetih minut, preden je umrl,« pripoveduje Jernej in dodaja, da je oče vozilo najverjetneje pustil parkirano v drugi prestavi. Ker se je Jože vse do prihoda reševalcev, ki so na kraj dogodka prispeli po približno 15 minutah, normalno pogovarjal z domačimi, so ti mislili, da bo z njim vse v redu. »Do zadnjega smo mislili, da bo še vse v redu,« razlaga Jernej, mami Slavi pa bodo v spominu za vedno ostale Jožetove prve besede, ko je pridrvela na nesrečni travnik: »'Kaj si rekel, Jože?' sem ga vprašala, on pa mi je odgovoril: 'Ta hrib je zaklet.'« Pred petnajstimi leti je najstarejšemu Jernejevemu bratu Denisu na tem hribu ušel kombajn, ki je prav tako parkiran čakal na voznika.
Jože se je z ženo pogovarjal vse do prihoda v bolnišnico in vseskozi je bil pri zavesti, tako da je normalno odgovarjal tudi na vprašanja zdravnika. »Še zmeraj nisem vedela, da je tako hudo. Mislila sem, da so to bolečine, da se bo vse uredilo. Niti pod razno nisem mislila, da se bo tako končalo. Na koncu me je še pogledal in rekel: 'Mami, kako jaz trpim!' Rekla sem mu, da bo vse v redu, in pritrdil mi je. Še vedno je upal, da bo vse v redu, čeprav ga je tako bolelo,« s solzami v očeh pripoveduje Slavi, Marko pa dodaja, da si po njegovem mnenju niti zdravnik ni predstavljal, kaj je Jože doživljal tistih nekaj usodnih trenutkov na travniku.
Nesrečnik je med drugim utrpel notranje krvavitve, zlom obeh delov medenice, avtomobil mu je polomil tudi vsa rebra. »Do zadnjega smo mislili, da bo v redu. Toliko operacij je dal čez, da je imel kar visok prag bolečine. Leta 1991 je bil operiran na srcu in bil skoraj cel prerezan, dvakrat je imel tudi poseg širjenja žil. Imel je revmo, pred par leti je dobil salmonelo in bi kmalu umrl. Toliko je dal čez teh bolnišnic, na koncu pa tako,« užaloščeno razlaga Jernej in doda, da je bil huje bolan tudi lani, a se je uspešno pozdravil.
Rad je imel inovacije
Jože je bil med domačini, kot rečeno, znan po delavnosti in tudi po tem, da je zelo rad ustvarjal kaj novega. »Rad je imel inovacije, vedno je kaj varil. Če je kaj videl na sejmu, si je nato nekaj zamislil in predelal,« razloži Marko. Med drugim je družini olajšal prenašanje drv za kurjavo, saj je zanje naredil posebno dvigalo. Zelo radi so ga imeli tudi sosedi, saj so se lahko vedno, če jim kaj ni šlo preveč dobro od rok, zatekli k njemu in jim je z veseljem pomagal. »Za vso vas, kdor je kaj potreboval, vsi so prišli k nam,« sklene Marko.
Družina, prijatelji in znanci bodo nesrečnega Jožeta na njegovo zadnjo pot pospremili danes ob 17. uri na pokopališču na Trebelnem.
Policija: Avto ni bil ustrezno zavarovan Uradno policijsko poročilo glede sobotne nesreče pravi, da je 59-letni moški parkiral osebni avtomobil na travniku, in ker ta ni bil ustrezno zavarovan, se je začel premikati po klancu navzdol, moški pa je poskušal vozilo zadržati in ustaviti. »Avtomobil je zapeljal prek 59-letnega moškega in se ustavil okoli sto metrov od kraja dogodka. Ranjenega moškega so reševalci odpeljali v bolnišnico, a je zaradi hudih poškodb umrl,« so zapisali na PU Novo mesto. |
