LESCE – Mirno jutro v Lescah, otročad se je ravno smukala proti vratom Osnovne šole Frana Saleškega Finžgarja, so prerezale sirene gasilskih vozil. Iz garaž prostovoljnega društva so gasilci izvozili v manj kot petih minutah in pohiteli na Finžgarjevo ulico, ki je umeščena za prej omenjeno šolo. »Zagorelo je spodaj v garažah, mislim, da v kurilnici. Ko sem prispel pred hišo in videl dim, sem nemudoma poklical 112 ter obvestil pristojne o požaru, nato pa stekel proti garažam, sklepal sem, da je spodaj že Sandi Prešeren, moj prijatelj, domenjena sva bila, da mi malo pregleda avtomobil v očetovi delavnici,« je povedal Andrej Pogačar, med drugim znan kot motorist, ki je še pred nekaj leti nastopal na puščavskih preizkušnjah, kot je recimo Touareg Rally v Maroku: »Prihiteli so gasilci in hitro pogasili požar in preprečili njegovo širjenje. Če se ne bi vsi odzvali tako hitro, bi bila v nevarnosti cela hiša. Sploh zaradi tega, ker je spodaj večja avtokleparska delavnica, kjer je poleg orodja tudi nekaj jeklenk s hitro vnetljivimi plini.«
Ko smo prispeli na kraj dogodka, smo tik ob garažnih vratih ugledali spoštljivo pokrito negibno telo Jožeta Prešerna. »Ko je zagorelo, sem šel gasit. Kmalu je do garaž prišel tudi oče. Pomagal je gasiti, potem se je še pogovarjal s policistko, ki je prispela do nas. Nato pa je padel po tleh,« nam pojasnil njegov sin Sandi. »Vznemirjenega zaradi požara oziroma dogodkov, povezanih s tem, ga je stisnilo v prsnem košu. Srce ga je izdalo. Gasilci so takoj prepoznali znake srčnega infarkta in ga začeli oživljati.« Med temeljnimi postopki oživljanja in čakanjem na reševalno vozilo s posadko nujne medicinske pomoči so vsi upali, da se bo priljubljeni strokovnjak za popravila vozil ter graditelj letal izmuznil objemu smrti, ki se mu je tako nepričakovano, ob požaru, prikazala za hrbtom. Vendar se je kljub strokovni pomoči življenjska nit Jožeta Prešerna, med prijatelji, predvsem pa letalci je bil bolj znan z vzdevkom Šapa, pretrgala.
»Danes zjutraj se še nisva srečala,« je dejal vidno pretresen nekdanji župan Radovljice Janko Sebastjan Stušek, sosed Prešernovih: »V isti ulici smo ravno trideset let, leta 1987 smo se preselili semkaj. Bila sva prijatelja, večkrat sem prišel k njemu v delavnico gledat, kako dela. Pravzaprav ni popravljal, on je ustvarjal, saj je znal iz popolnoma razbitega avtomobila narediti popolnoma obnovljeno vozilo. Še najbolj pa me je zanimalo, ko je izdeloval letala. Bil je priden in hkrati izjemno strokovno podkovan na področju avtomobilizma in letalstva, čeprav je bil po izobrazbi kolar.«
Mali princ
Jože Prešeren - Šapa je širši javnosti, ne le letalskim zanesenjakom, postal znan leta 2009, ko smo opisali projekt treh prijateljev: »Nekaj lesenih delov iz Jelovice, francoski načrt, finska opažna plošča, avstralski motor, nekaj lepila in laka ter trije Gorenjci je enako Mali princ.« Strokovno se je dvosednemu letalu reklo RJ-03, težko je bilo mršavih 265 kilogramov in narejeno iz lesa. Kar v garaži, kjer je v torek zjutraj zagorelo, so ga sestavili pokojni avtoklepar Jože, upokojeni pilot reaktivnih potniških letal Janez Pintar iz Kranja in blejski kirurg Branko Brodnik. Trmast, kot je bil, Šapa ni želel poslušati nasvetov francoskega konstruktorja Rogerja Junqua, ki jim je osebno odsvetoval gradnjo, češ da so skoraj vsi pred njimi pred prvim poletom izgubili veselje do finalizacije, zato naj ga ne bi zmogli narediti niti oni. Le pet takih letal je bilo narejenih na svetu, a glej ga, zlomka, Šapa in kolegi so sestavili še šesto. Ne le sestavili, tudi poleteli so z njim, prvi testni polet so opravili februarja 2008. Letalo je bilo na pogled nenavadno, saj je imelo spredaj malo krilce, zadaj, kjer je rep, pa večje. Ko se je prvič dvignilo nad Lesce in Radovljico, smo slišali, da so na operativnokomunikacijskem centru v Kranju prejeli klic zaskrbljenega občana, ki je povedal, da nad njegovo glavo kroži letalo, ki se premika vzvratno. Žal je plovilo, ki so mu konstruktorji nadeli ime Mali princ, doživelo nesrečo, oktobra 2010 sta z njim med poletom iz Lesc proti Slovenj Gradcu strmoglavila pilot Andrej Marn in kopilot Luka Rekelj.
Strmoglavil in mirno zlezel iz letala
Tisti čas je Jože Prešeren v svoji garaži že sestavljal dvokrilno angleško letalce, ki je vsega skupaj tehtalo le 120 kilogramov in ga je izdelovalec poimenoval Nebeška uš. Nam je ob predstavitvi duhovito povedal, da gre pravzaprav za čisto navaden hišni leteči moped, ki so ga skonstruirali Angleži leta 1934. Mož, ki ga šegavost ni nikoli zapustila, je s tem letalom poletel pa potem tudi strmoglavil. Njegov sosed Janko Sebastjan Stušek se je med otiranjem solz spomnil: »Tistega dne sem bil takoj pri njem, le nekaj minut je minilo, saj je letališče takoj čez avtocesto. Šapa, ki je pilotiral letalce, je seveda z bore malo izkušnjami, saj je bil bolj izdelovalec letal kot pilot, napak ocenil pristajalni kot, in manever se mu je izjalovil. V tesnem letalu, ki je z nosom udarilo v zemljo, pa je imel veliko srečo, saj vanj nista butnila niti motor niti krmilo, ki se mu je ustavilo dva centimetra pred prsnim košem. Prav mirno je izstopil, prižgal cigareto, hodil okoli razbitin ter brundal nekaj sebi v brk. Bil je res neverjeten, nenavaden, a topel, prijeten in šegav.«
