Jovovićevega morilca 
še vedno niso izsledili

LJUBLJANA – Tretjega junija 1998 je v Latino baru v Zupančičevi jami v Ljubljani pod streli neznanca padel 41-letni Veselin Jovović - Veso. Obsežna kriminalistična preiskava še do danes ni dala odgovora o domnevno mafijskem obračunu sredi Ljubljane. Preiskavo so po otoplitvi odnosov razširili tudi na Srbijo in Črno goro, vendar preverjanje ni dalo nič otipljivega.

Mineva torej petnajst let od enega najbolj razvpitih strelskih obračunov pri nas, toda preiskava je, kot se zdi, že zdavnaj obstala na mrtvi točki. Od vsega je ostal le fotorobot domnevnega storilca.

Dejstvo je, da so streli, s katerimi je 3. junija 1998 sredi belega dne neznanec v Latino baru hladnokrvno umoril Veselina Jovovića, močno odmevali v javnosti. S primerom se je policija obširno ukvarjala, zanimivo pa je, da so se v krvavo zgodbo poleg policije vmešavali tudi nekateri politiki, ki so odkrito namigovali, da je šlo tudi za politično ozadje obračuna.

Kakor koli, nasilna smrt Veselina Jovovića, ki je bil malce pred umorom medijsko okronan za kralja črnogorskega podzemlja v Sloveniji, je ostala nepojasnjena, tako kot še nekaj podobnih krvavih dogodkov. Tako kot v drugih primerih se je njegov morilec po dejanju čudežno vdrl v zemljo.

Veso, rojen leta 1956 v Nikšiću, je prišel v Slovenijo kot sedemnajstletni mladenič. V najstniških letih je bil večkrat kaznovan zaradi različnih prekrškov, mnogo let pozneje pa se je njegovo ime pojavilo na straneh črnih kronik. Odkar je zaslovel kot domnevni boter črnogorske mafije v Ljubljani, je njegovo ime v soju medijskih žarometov sijalo razmeroma kratek čas.

Ko so ga pokosili streli v Latino baru, so se razplamtele različne govorice. Ker je minilo že veliko let, je v spominu javnosti bolj ali manj ostalo trdno prepričanje, da imajo prav tisti, ki trdijo, da je šlo za mafijski obračun. Naj spomnimo, da so takrat pridrli na dan vsi poznavalci ljubljanskega podzemlja in glasno pojasnjevali, da je padel vodja črnogorske mafije v Ljubljani. Toda ne tedaj ne do danes niti policija ni potrdila, da je taka združba sploh obstajala, predvsem pa še vedno ni odgovora na vprašanje, kdo in s kakšnim motivom je umoril Jovovića.

Prevladoval je občutek, da o Veselinu Jovoviću, ki naj bi krojil delovanje ljubljanskega podzemlja, policija ni hotela preveč govoriti, tudi zato podrobnosti drznega obračuna v Latino baru, seveda tudi v interesu preiskave, niso prišle na dan. Glede na čas, ki je minil od tedaj, pa je Vesov umor nedvomno pretrd oreh za policijo. Takrat so sicer razpisali denarno nagrado (večino denarja je prispevala pokojnikova družina) v višini nekaj deset milijonov tedanjih tolarjev, a je ostala nedotaknjena.

Upanje, da bodo morilca in njegove pomočnike nekoč vendarle odkrili, seveda še ostaja. V policijskih domnevah so se kot motiv pojavljali neporavnani računi med kriminalnimi skupinami, javnost pa nikoli ni dobila natančnega uradnega odgovora, ali je bil Veso res žrtev notranjega obračuna. Takoj po umoru so krožile celo govorice o vpletenosti policije, a to so odgovorni z MNZ seveda odločno zavrnili.

Dodajmo dejstvo, da se zaradi likvidacije domnevnega mafijskega botra v Ljubljani ni kaj dosti spremenilo. V mesecih in letih, ki so sledili, se je zgodilo še nekaj podobnih obračunov, ki so, kot rečeno, tako kot Vesova smrt v glavnem ostali neraziskani. Ni jih bilo malo, ki so izražali sum, da tako imenovani mafijski umori ostanejo nepojasnjeni.

Pričakovanja, da bo policiji v zvezi s preiskavo Vesove smrti uspelo vsaj delno razbiti delovanje organiziranih kriminalnih skupin, so se izjalovila. V obširnih in dolgotrajnih preiskavah ji je uspelo ugotoviti le imena domnevnih pripadnikov različnih kriminalnih združb (črnogorske, muslimanske, albanske), ki so delovali na slovenskem ozemlju, trdnejših dokazov pa ni bilo.

Na vrhu seznama

Kako in zakaj se je na vrhu seznama domnevne črnogorske mafije znašel Veselin Jovović, nihče ne ve. Njegovo ime se je pojavilo takoj po strelskem obračunu na črpalki v ljubljanskih Fužinah. Nekateri so ga obtoževali, da v ozadju stoji on, toda preiskava tega ni potrdila. Čeprav je bil Veso nenehno na udaru policije, ki je v njegovi razkošni hiši v Podutiku opravila vsaj deset preiskav, mu niso ničesar dokazali, ne trgovanja z mamili, o čemer je bilo veliko govoric, ne pranja denarja ali utaje davkov. V letu, ko so njegovo ime pogosteje omenjali v zvezi s kriminalom, je Jovović odgovarjal: »Sumili in obtoževali so me za mnogo stvari, poskušali so mi naprtiti vpletenost v streljanje na Fužinah. Ko so maja 1997 umorili Dobrivoja Šakanovića - Šakana, so spet prišli kriminalisti in me spraševali.«

Policija se je z Veselinom Jovovićem bolj začela ukvarjati februarja 1998, ko so na njegovem domu opravili hišno preiskavo. Šlo je za sum utaje davkov. Nič niso odkrili. Kmalu po tej preiskavi je bil Veso znova na udaru. Sredi marca istega leta so policijski specialci naskočili lokal Nostalgija v Stari Ljubljani in tam aretirali Jovovića. Tokrat naj bi šlo za izsiljevanje, toda po zaslišanju je moral preiskovalni sodnik zaradi pomanjkanja dokazov osumljenca izpustiti.

Veso je, ne glede na burno dogajanje okoli njega, poskušal živeti normalno in je redno zahajal v priljubljeni lokal Latino bar v Zupančičevi jami. Tudi v sredo, 3. junija 1998, se je s svojim terencem počasi pripeljal pred njega in parkiral. Sedel je za mizo in s prijatelji vrgel karte.

Nihče ni bil pozoren na neznanca, ki je vstopil v lokal. Naročil je pijačo, nato pa hladnokrvno potegnil pištolo in nekajkrat ustrelil. Natančno merjene krogle so zadele Veselina Jovovića. Mrtev se je zgrudil, neznanec pa je v zmedi in strahu, ki sta zavladala, stopil proti izhodu in prisedel v avtomobil, v katerem ga je čakal pajdaš. Oddrvela sta s kraja zločina in se izgubila med stanovanjskimi bloki. Krvavo delo je opravil profesionalni morilec.

Akcija Latino

Stekla je akcija iskanja Vesovega morilca, imenovana Latino. Policijske patrulje so na več krajih postavile blokade. Po načrtih, predvidenih za take primere, je policija blokirala ožje območje kraja dejanja, prav tako so nadzirali izhode iz mesta, šele tri ure po streljanju so bili obveščeni mejni prehodi.

Policijskim patruljam so se pridružile kriminalistične patrulje, aktivirali so železniško policijo, prometnike ter vodnike dresiranih psov. Vse je bilo na nogah, toda o storilcih ni bilo ne duha ne sluha.

Novica o Vesovem umoru se je hitro razširila. Mnogi so se takrat čudili presenetljivi hitrosti obveščanja o umoru, hkrati pa so nejeverno spremljali neučinkovitost policije. Storilca sta se izmuznila, za njima je ostal le dokaj splošen opis strelca, na podlagi tega pa sta nastali dve risbi fotorobotov. In pravzaprav še danes ni znano, ali sta s kraja dejanja pobegnila z golfom ali z yugom.