LJUBLJANA – V peti vežici pokopališča na ljubljanskih Novih Žalah bo danes ob 14. uri pogrebna slovesnost za ekonomsko tehnico Zorico Škrbić, letnik 1982. Od žrtve okrutnega umora se – tako včeraj v Delovih osmrtnicah – poslavljajo »mama Nada, oči Nedeljko, brata Bojan in Zoran ter drugo sorodstvo«. V drugi osmrtnici je zapisano: »Nepričakovano me je zapustila draga Zorica Škrbić. Dejan«
Preiskovalci še tavajo
Čeprav je njena tragična smrt še vedno ovita v gosto tančico skrivnosti – tiskovni predstavnik PU Ljubljana Vinko Stojnšek ponavlja že nekajkrat izrečene besede, da gre za trd oreh, a preiskovalci tega primera delajo s polno paro –, je slutiti, da je bila Zorica žrtev mafijske likvidacije in da je vse skupaj povezano z naročnikom druge osmrtnice, njenim fantom Dejanom Vidmarjem.
Včeraj bi se moralo proti njemu in soobtoženemu Sašu Nosetu nadaljevati sojenje zaradi ropa sefov banke SKB pred devetimi leti, medtem ko so njuni domnevni pajdaši, Radomir Cvijanović ter še dva neznanca, na begu.
Zorico sta zamaskirana neznanca v poznem četrtkovem popoldnevu ugrabila v ljubljanskem Trnovem, in kdo ve, kaj se je z njo dogajalo vse do četrte ure zjutraj, ko so nekateri prebivalci z okoliških hribov zagledali ogenj na obrobju Podpeči. Takrat naj bi namreč ugrabitelja odvrgla pretepeno Zorico pod hruško pri mostu čez Ljubljanico, nekaj sto metrov stran pa sežgala belo alfo 156. Ta naj bi sicer imela nameščene lažne registrske tablice, avtomobil pa je bil pred časom legalno kupljen prek spletnega portala Avto.net, a kaj ko se njegov prejšnji lastnik menda ne spomni, komu ga je predal, kupo-prodajne pogodbe pa tudi še ni podpisal.
Po nekaterih informacijah je bila Zorica okrog pete ure, ko je nanjo naletel prodajalec sadja, še živa, bila je le v spodnjicah, sledi pa naj bi nakazovale, da sta ji ugrabitelja po odvzemu prostosti zvezala roke in noge. Umrla je še pred prihodom reševalcev.
Sodišču se mudi, a preklicuje
Medtem se mudi tudi ljubljanskemu okrožnemu sodišču, da zadevo SKB čim prej privede do konca. Sodni senat pod vodstvom sodnice Polone Herman mora namreč sojenje Vidmarju in Nosetu končati do septembra, saj bosta tedaj minili dve leti od pravnomočnosti obtožbe. Če se to ne bo zgodilo, bodo obtožena izpustili iz pripora. Ker pa morajo izvesti še nekaj dokaznih predlogov, je malce nenavadno, da je za včeraj napovedana razprava odpadla.
Tako še vedno ni znano, kaj je z domnevnim Vidmarjevim alibijem za čas ropa, saj trdi, da je bil tedaj na zdravljenju v neki srbski bolnišnici, ki pa ne obstaja več, zato so še pred kratkim čakali odgovor srbskega ministrstva za pravosodje, kdo je njen pravni naslednik in kdo ima dokumentacijo o v noči na 1. november 2005 hospitaliziranih pacientih. Kaj je zapisano v prevodu dopisa iz Srbije, bomo tako morda izvedeli v petek, za ta dan je namreč napovedano nadaljevanje sojenja, ki ga vsaj za zdaj na spletni strani sodišča še niso preklicali.
Zorico Škrbić so sicer na tem procesu omenjali prav v zvezi z Vidmarjevim iskanjem alibija, saj naj bi ji ta med obiski v priporu dajal navodila, kako naj mu ga priskrbijo, ona pa naj bi jih zapisovala in predajala kdo ve komu. Kopije teh pisem so nato skrivnostno prišle v roke tožilcev in njihova predstavnica na sojenju Blanka Žgajnar je pred slabim letom v sodni dvorani grmela, da alibija Vidmar ni iskal le v Srbiji, ampak je tudi iskal nekoga, »da podkupi policiste, da zabeležijo, da so ga v kritičnem času imeli v postopku. Iz pisem jasno razberemo, da če za alibi ne bo uspela ena varianta, bo druga, če ne, bo našel tretjo.«
Po nekaterih informacijah je bilo tudi zaradi teh pisem za Zorico pred časom odrejeno prisluškovanje njenim telefonskim pogovorom. Po njeni smrti v petek naj bi policisti pregledali tudi njeno stanovanje ter zasegli računalnik.
Nasmejana, polna življenja ...
Ironija usode je, pravzaprav, da je bila umorjena Zorica Škrbič lastnica kioska v Vojkovi ulici, vsak dan obdana s časopisi različnih zgodb, ne sluteč, da se bo nekega dne na vseh naslovnicah v tej isti trafiki znašla tudi sama. Mimoidoči, tudi stalni obiskovalci trafike, ki stoji tik ob postajališču, v bližini šol in ministrstva za obrambo, gasilske postaje in več trgovinic, so te dni prinašali svečke in nemo zrli v črno zastavo, ki se je, namesto da bi kot po navadi plapolala, negibno obračala k tlom. V trafiki, katere lastnica naj bi bila skoraj desetletje, najdemo Zoričinega uslužbenca. Nekoč sta bila, kot nam pove, tudi solastnika podjetja. Odmaknjeno in še vedno v šoku ve povedati o pokojnem dekletu vse lepo: »Bila je prisrčna, nasmejana, polna življenja, pripravljena pomagati ... Tragično. Žalostno, kaj naj rečem ...«
Vidmar bi na pogreb
Včerajšnja glavna obravnava proti Vidmarju in Nosetu je bila preklicana na prošnjo Vidmarjevega odvetnika Dejana Markovića, nam je pred zaključkom redakcije sporočila Anja Slak iz urada predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča. Po njenih besedah velja, da se sojenje nadaljuje v petek, »obdolženi Dejan Vidmar pa je zaprosil za udeležbo na pogrebu« Zorice Škrbić, vendar v času naše komunikacije s sodiščem »o njegovi prošnji še ni bilo odločeno«.
