BREZ TRUPLA

Je Stojan umorjen ali pluje po morjih?

Objavljeno 16. januar 2013 12.13 | Posodobljeno 16. januar 2013 12.15 | Piše: Boštjan Celec

Novo sojenje Boštjanu Koprivnikarju in Simonu Trančarju za umor brez trupla.

Koprivnikar in Trančar; prvi menda ni storil ničesar, drugi pa si je izmišljal po navodilih kriminalistov (foto: Dejan Javornik).

LJUBLJANA – V nulo je predstavnica organov pregona storilcev kaznivih dejanj Manja Prezelj opisala, kaj vse sta 34-letni Boštjan Koprivnikar in dve leti mlajši Simon Trančar nekega večera med 30. junijem in 15. septembrom 2002 počela z ubogim Stojanom Kranjcem.

»Umorila sta ga na grozovit način. Najprej sta ga v litijskem motorističnem lokalu Wild Pilots »brez povoda iz gole objestnosti začela pretepati in zmerjati s smrduhom. Koprivnikar mu je celo navrgel 'Pička ti materina, smrduh, ubil te bom.' Trančar ga je tepel z boksarjem, Koprivnikar pa je pograbil masivni barski stol in z njim tolkel po Kranjcu, ga najmanj trikrat udaril s sekiro in pet- ali šestkrat zabodel z nožem. Še naprej sta ga brcala in potem tudi davila z gumijastim trakom. Nadela sta ga mu okrog vratu ter vlekla vsaksebi. Vse skupaj je trajalo 45 minut, nakar sta ga odnesla v Trančarjev avto in odpeljala v neznani smeri proti Zagorju, ga na neugotovljenem kraju vrgla iz avta, Koprivnikar pa je vanj zalučal nož, da se je zapičil v srce. Truplo sta odvrgla neznano kje.«

Popustil pod pritiski kriminalistov?

Od tod naprej pa je v zgodbi o dveh hudih kriminalcih, ki sta istega leta že brutalno umorila komaj 18-letno Litijanko Nino Dobrič, vse že slišano. Medtem ko sta bila za Ninino smrt že pravnomočno spoznana za kriva, Koprivnikar služi 30-, Trančar pa 15-letno zaporno kazen, so jima po številnih zapletih včeraj na kazenskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča začeli še tretjič soditi za okrutno likvidacijo 30-letnika iz Kresnic, ki je nekoč delal v zaloški Jati, potem bil varnostnik pri Sintalu, nato po več mesecev in celo več kot leto preživel kot mornar na ladji, zadnje čase pred izginotjem pa predvsem klošaril.

Šele po petih letih so svojci prijavili, da ga pogrešajo, preiskava umora Dobričeve pa je preiskovalce pripeljala do njega. A ne tudi njegovega trupla, nenehno benti Trančarjev odvetnik Mitja Pavčič. »Še vedno ga niso našli, saj ga ni, torej tudi umora ni bilo,« Pavčič jezi tožilko Prezljevo s tem, ko govori, da je Kranjc zagotovo še živ. »Mornar in klatež. Kdo ve, kod se potika.«

Koprivnikar tudi na začetku novega sojenja pred sodnico Jasmino Javornik ostaja neomajen. Noče se zagovarjati in odgovarjati na vprašanja, »ker nisem storil ničesar«.

Trančar, ki je na prvem sojenju (tedaj so jima še sodili skupaj s primerom Dobrič, potem pa postopek za Kranjca izločili), natančno opisal, kaj vse sta počela s Kranjcem, si je na drugem premislil, češ da si je v prvo vse skupaj izmislil, »saj je bil v lokalu res pretep, drugega pa ne in tudi nikogar nismo nesli iz lokala, Kranjc je sam odšel ven«, je tej svoji zgodbi včeraj dodal še nekaj novega.

»Obžalujem prvo dejanje (umor Dobričeve, namreč, op. p). Tistega res ne bi smel storiti. Ta druga zgodba pa je v celoti izmišljena. Podlegel sem pritisku kriminalistov, njihov cilj je bil namreč spraviti Koprivnikarja do obsodbe, zato so se dogovorili z menoj, da ga čim bolj obremenim. Potem sem se lahko vrnil domov k otroku (zdaj je star šest let, op. p.), hodil sem v službo, lahko sem popolnoma normalno živel. Naenkrat pa neki umor in jaz v tej zgodbi. Ponavljam, res se je zgodil pretep, glede vsega drugega pa sem podlegel pritisku kriminalistov.«

Ena od prič umorjena

Čeprav trupla res ni, si bo tožilstvo na procesu poskušalo pomagati s pričami, denimo Boštjanom Novljanom, natakarjem iz Wild Pilots, ki so ga sprva prav tako poskušali spraviti na zatožno klop, ker da je vse videl in tudi počistil krvave sledove, potem pa molčal, a je zdaj priča. »Če bi povedal, bi še jaz mogoče šel,« je na sodišču med prvim postopkom Novljan pojasnjeval svoj dolgoletni molk.

Ali bo tudi kronska priča tožilstva, bomo šele videli. Tako kot Trančar si je v drugo malce premislil, čeprav je najprej tudi on slikovito opisal, kaj vse sta obtoženca počela s Kranjcem, da ju je prosil, naj vendar nehata, pa sta mu odbrusila, naj izgine. Preden sta se odpeljala, sta mu naročila, naj vse pospravi, zato je pobrisal kri, med čiščenjem pa je na tleh našel dva zoba. Pozneje sta mu povedala, da sta Kranjca vrgla v globel pri Konjšici (trupla sicer tam niso našli). In če je v prvo Novljan opisal celo take podrobnosti, da je Kranjc mirno sedel v lokalu in spil tri steklenice piva, vse plačal, z obtoženima sploh ni spregovoril, pa sta se spravila nanj, ga je začel v drugem postopku dajati spomin. Ni se več spominjal tepeža in noža, ni se mogel spomniti, kdo od dvojice ga je držal v roki, niti ni videl zabadanja, zgolj zamahovanje. Strinjal pa se je, da je od začetka vse govoril po resnici. »Spomnim se tudi, da sta ga nesla v prtljažnik. Mene sta poslala, naj pazim, ali kdo prihaja.«

Sodišče bo zato postavilo sodnega izvedenca za psihiatrijo, ki naj pri Novljanu ugotovi, ali je bolezensko kaj narobe z njegovim spominom, in bodo na podlagi njegovega mnenja ugotavljali verodostojnost njegovih izjav.

Zaslišali bodo na desetine prič, zato se nam obeta maratonski proces. Ene pa zagotovo ne bodo, čeprav je tožilka predlagala, da pred senat stopi tudi Tine Resnik iz Litije, »ki bo vedel izpovedati, kako mu je Novljan govoril o umoru«, vendar pa je vmes tudi sam postal žrtev morilcev. Na istem sodišču za umor Resnika sodijo Igorju Bavdku in Dragu Šteru.

image

Brez dvoma sta Koprivnikar in Trančar umorila Nino Dobrič (foto: S. N.).

Prvo dejanje

15. septembra 2002 sta Koprivnikar in Trančar mučila Nino Dobrič na jasi Pasji britof pri Bregu pri Litiji. Koprivnikar jo je z eno roko privezal na stol, ki ga je našel na kupu smeti, jo začel trpinčiti, ko se je naveličal, jo je odvezal in ji okrog vratu zategnil trak, s katerim je bila privezana na stol. Začel jo je daviti, nato pa je trak nataknil na vlečno kljuko avtomobila, Trančar pa je počasi vozil po jasi in nesrečnico vlekel z avtom. Koprivnikar je medtem stopal ob žrtvi in jo brcal. Potem sta jo vrgla v prtljažnik in odpeljali so se približno pet kilometrov stran k Savi, kjer sta jo vrgla v reko. Truplo so odkrili 10 dni pozneje pri zapornici hidroelektrarne Vrhovo, trnova policijska pot do odkritja storilcev pa je trajala več let.

 

Deli s prijatelji