Je prestrašeni mladec lagal ali krivo ovadil?

KRŠKO – Včasih na sodišču obsojenci ali priče pripovedujejo tako neverjetne oz. smešne zgodbe, da je čudno, da sodniki ob njih ostajajo resni. Tako je bilo tudi tokrat, ko se je na zatožni klopi krškega sodišča pred obličjem sodnika Gojmirja Pešca znašel Jan Končina. Ta je pred dvema letoma takrat še mladoletnemu Brežičanu Mateju, ki je letos maturant in je opravljal zrelostni izpit, prodal poldrugi gram konoplje v vrednosti deset evrov. To je sicer majhna količina in manj nevarna droga, toda ker gre za prodajo mladoletni osebi, to pomeni kvalificirano obliko tega kaznivega dejanja, za katero je predpisana zaporna kazen od treh do petnajstih let.

Končina, ki je prestajal pogojno kazen zaradi kaznivega dejanja omogočanja uživanja drog, o očitanem dejanju ne ve nič. Mateja ne pozna, za tisti čas, ko naj bi bilo storjeno kaznivo dejanje, ima alibi. Vsaj misli, da ga ima, saj naj bi bil v službi v Velikem Podlogu. Tudi gimnazijec Matej Končine ne pozna, zato je prav čudno, da ga je spravil v kazenski postopek.

Lagal policistu

V začetku septembra pred dvema letoma je Matej s prijateljem z gimnazije med glavnim odmorom kadil džojnt za brežiško knjižnico, ki je v neposredni bližini gimnazijske stavbe. Imela sta smolo, saj ju je zalotil policist. Matej je priznal, da je trava njegova, in ko ga je policist pobaral, kje jo je dobil, je hitro pokazal telefon, saj je imel v imeniku shranjenega dobavitelja Končino. »Zelo mi je žal, da sem to storil, saj v resnici nisem od njega kupil trave, ampak od nekoga pred gimnazijo, ne vem, kako mu je ime,« je na sodišču poskušal biti prepričljiv maturant, ki je opisal dilerja, ki da je visok, močnejše postave in ima dolge lase. Od njega naj bi dva- do trikrat kupil travo, prva priložnost za nakup je bila na prireditvi v Brežicah. Na tožilčevo vprašanje, zakaj je policistu pokazal in povedal, da je drogo kupil od Končine, je maturant pojasnil: »Ta človek mi je dal telefonsko številko Jana Končine in mi rekel, da če me bodo slučajno dobili policaji, naj povem, da sem kupil od njega.« In ubogi maturant je res storil tako in zdaj mu je žal, saj ga doma niso tako učili.

Tožilca Bogdana Matjašiča je zanimalo, zakaj je policistu sploh omenjal Končino, če ni imel nič z njim. Maturant je povedal, da zato, ker ga je bilo strah in ker mu je tako naročil tisti fant, ki je pred gimnazijo prodajal travo in za katerega ne ve, kako mu je ime in kako se piše in tudi njegove telefonske številke nima. Kljub opozorilu, da lahko zaradi laganja na sodišču sebe spravi v kazenski postopek, je maturant vztrajal pri svojem. Čeprav je Končino krivo ovadil, se ga ne boji in ga obtoženi nikoli ni klical zaradi tega. On pa je mogoče kdaj klical Končino, »mogoče iz radovednosti«. »Kakšne radovednosti?« je zanimalo sodnika. »Mogoče zato, da bi konopljo kupil od njega,« se je glasil odgovor.

Mami si ni upal povedati

Za brežiškega gimnazijca je bila izkušnja zelo travmatična, saj ga je policist dobil z drogo, poleg tega je bila, ker je bil mladoletnik, vpletena njegova družina. Kot lepo vzgojen fant je vedel, da mora doma povedati, a si ni upal, ampak je zjutraj, preden jo je pobrisal v gimnazijo, materi na mizi pustil list in po dolgem in počez opisal svojo krivdo.

Končina je v svoj zagovor dodal, da konoplja, ki je bila pri njem zasežena v hišni preiskavi, ni bila čista, ampak pomešana s tobakom.

Tako sploh ne moremo reči, da sta gimnazijca kadila travo, temveč tobak, kar je v končni fazi tudi trava.

Sodišče ni verjelo ne maturantu ne Končini, ki je povratnik, saj je bil že obsojen za podobna kazniva dejanja, zdaj pa je zanj podana nova kazenska ovadba. Sodišče mu je ob upoštevanju omilitvenih določil, saj je šlo za majhno količino, za eno prodajo in za manj nevarno drogo, izreklo eno leto zapora, kakor je tožilec tudi predlagal. Sodba še ni pravnomočna.