Je lovec iz družine Jošt mučil ustreljeno srno?

SREDNJE BITNJE – Jože Peternelj, doma v Srednjih Bitnjah, nedaleč od glavne ceste, ki od Kranja vodi proti Škofji Loki, se je pred nekaj dnevi odpravil na sprehod. Skupaj s svojima psoma je, kot običajno, krenil na Sorško polje. Nekje na sredini poti med glavno cesto in železniško progo je opazil lovca, ki je postopal v bližini svojega avtomobila, in si z njim pozneje tudi izmenjal par besed. Naslednje jutro sta sogovornikova psa na jutranjem sprehodu po polju, in to približno dvesto metrov proč od omenjenega srečanja z lovcem, našla napol obglodano srnino nogo. Podali so prijavo na veterinarsko inšpekcijo, Peternelj pa je o nevsakdanjem dogajanju na Sorškem polju obvestil Lovsko družino Jošt Kranj. Tu so nam pojasnili, da je bil lov opravljen skladno s pravili, medtem ko napol obglodana noga ni del tiste srne, ki jo je sprehajalec videl dan prej.

Domačin iz Srednjih Bitenj pripoveduje: »Na poljski poti, ki poteka približno vzporedno z železniško progo, sem opazil bel avto fiat panda z ljubljanskimi registracijami in lovca, ki je nemirno postopal okrog in pogledoval v smeri Srednjih Bitenj. Možakarja nisem poznal. Oblečen je bil v navadno jakno oziroma bundo in vojaške, šekaste hlače. Sprva sem sklepal, da morda koga čaka.« Nato je sogovornik nadaljeval sprehod proti železniški progi, med hojo pa mu je pogled večkrat ušel proti lovcu, ki »se je ves čas sprehajal po poljski poti v smeri ceste Škofja Loka–Kranj do razdalje približno 30 ali 40 metrov od avtomobila«.

Čakal na smrt

Jože Peternelj je torej nadaljeval ustaljen sprehod po poljskih poteh in čez približno pol ure spet prišel do lovca: »Šel sem k njemu in opazil na tleh mrtvo srno. Na moje vprašanje, od kod je, mi je odgovoril, da iz lovske družine Jošt. Ko sem ga še vprašal, zakaj je čakal najmanj pol ure, preden se je lotil mrtve živali, mi je rekel, da je čakal, da je poginila. Na moje naslednje in zadnje vprašanje, ali ni mogoče živali ustreliti tako, da je takoj ali vsaj hitro mrtva, pa je odvrnil, da je pri takšnem strelu preblizu in potem ne more odstraniti šibre. Kaj je s tem mislil, ne vem in me tudi ni več zanimalo.«

O sumu mučenja srne so že podali prijavo pristojni inšpekciji, sogovornik pa je na domnevno nepravilno ravnanje lovca prek elektronske pošte obvestil tudi omenjeno lovsko družino, saj: »Če je strel točen, žival v hipu umre, sicer pa umira dlje in jo, če se ji lovec približa, popade strah. Umira v strahu in agoniji. In natančno to se je zgodilo, saj je lovec hodil preverjat, ali je srna že poginila ali ne. Namesto da bi ji odmeril še tako imenovani milostni strel, je samo čakal na njen bridki konec.« Naslednje jutro sta psa našega sogovornika kakih dvesto metrov proč od sobotnega srečanja z lovcem našla »eno napol obglodano zadnjo nogo srne«.

O sumu mučenja živali na Sorškem polju in najdbi srnine noge dan pozneje so obvestili veterinarsko inšpekcijo, kjer so prijavo odstopili lovski inšpekciji, ki spada pod ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Tam so nam pojasnili, da je v soboto zjutraj ob 7.30 »član Lovske družine Jošt Kranj uplenil srno v starostnem razredu 2+. Uplenjena je bila na območju Sorškega polja (kvadrant I 0 I9). Srno je pregledal (z nogami in glavo) preglednik, tehtala je 17 kilogramov. V evidenci odstrela se vodi pod zaporedno številko 142 (št. napotnice 059037). Po izjavi gospodarja lovske družine je uplenitelj srno ustrelil tako, da ni padla na samem kraju nastrela, pač pa po približno 30 metrih. V času po strelu, ko je čakal, da se žival umiri, je prišel mimo moški z dvema psoma, s katerim se je uplenitelj naknadno tudi pogovarjal. V zvezi z domnevnim mučenjem srne, o katerem piše prijavitelj, bo po dogovoru in v skladu s pristojnostjo nadaljeval Vurs OE Kranj.«

O najdbi srnine noge na Sorškem polju so na ministrstvu povedali: »Najdba noge (oglodane) na drugem koncu polja je verjetno del srnjadi – ostanki, ki so posledica bodisi naravnega pogina ali povoza, ki ga upravljavec lovišča ni našel. Take ostanke srnjadi izkoristijo druge živalske vrste za svojo prehrano, predvsem lisice, ki lahko ostanke raznesejo na večji površini.«

Lov je bil skladen s pravili

Dogajanje na Sorškem polju so komentirali tudi v Lovski družini Jošt Kranj, kjer je predsednik Bojan Hafner pojasnil, da »se je individualni lov na Sorškem polju odvijal v skladu s pravili LD Jošt Kranj. Izvora ene napol obglodane zadnje noge srne ne poznamo, kajti dotično odstreljena srna je bila stehtana in prepeljana v hladilnico z vsemi štirimi nogami.«

Temu je predsednik lovske družine še dodal, da se morajo lovci pri opravljanju začrtanih in določenih načrtov realizacije odstrela »vse prevečkrat dobesedno skrivati pred očmi nestrpnih posameznikov, ki vdirajo sami ali s svojimi štirinožnimi prijatelji v življenjski prostor – habitat divjadi in s tem vnašajo nemir. Verjemite, da lovec ne bi ravnal proti sebi na načine, kot jih nekateri navajajo.«

Lovci, s katerimi smo še govorili v teh dneh in bodo na lastno željo ostali neimenovani, so se zelo začudili ob navedbah, da je žival najmanj pol ure čakala ranjena, in podvomili, da bi lovec pustil žival trpeti – kaj takega bi pripisali kvečjemu krivolovcu. Predvsem so vsi po vrsti poudarili, da mora lovec upoštevati zakon o divjadi in lovstvu. V njem je med drugim zapisano, da se divjadi ne sme izpostavljati nepotrebnemu trpljenju.