Je Branimir umrl zaradi dobrih dveh stotakov?

LJUBLJANA – »Dokazano je, da mu je vzel življenje iz koristoljubja, zaradi denarja,« je v sklepnih besedah svojo utemeljitev za 30 let zapora Asmirju Sulejmanoviću zaradi umora 63-letnega Branimirja Bajdeta 20. julija lani v Ključevici v Zasavju utemeljila tožilka Ana Bučar Brglez. Ta nikakor ne verjame Sulejmanoviću, da je bil tistega dne Bajde ne samo pijan, ampak tudi pod vplivom marihuane, in da je »snifal tablete sanval«. Bajde naj bi ga začel nadirati, da iz gozda ni zvlekel dovolj lesa. Da se z njim ne bi prepiral, se je raje umaknil in se odločil, da se vrne v gozd po les. Vse, kar je naredil, je bilo, da je sedel na traktor in speljal. To je, kot po navadi, storil zelo »bliskovito, divje«. Nato je kar naenkrat pred seboj zagledal senco, nagonsko zavrl in zaslišal pok. Takoj je skočil s traktorja in zagledal grozljiv prizor. »Bajde je ležal izmaličen na tleh, takoj je bilo več kot očitno, da je mrtev,« je še povedal Sulejmanović.

Po umoru hotel še skriti dokaze

No, tožilka se je, da bi dokazala nasprotno, namreč da je Bajdeta s traktorjem povozil nalašč, ga nato privezal z verigo in truplo odvrgel v globel, oprla na različna izvedeniška mnenja. Glede poškodb, nastalih pri povoženem 63-letniku (hudo poškodovana glava in zgornji del trupa), je izvedenec za sodno medicino Armin Alibegović ocenil, da so morale nastati s pritiskom velike teže ali sile. Lahko bi šlo tudi za zadnje kolo traktorja. Smer vožnje se je zdela najbolj logična tudi izvedencu avtomobilske stroke Vekoslavu Kamnikarju. Menil je, da če bi Bajde res skočil pred traktor, bi imel poškodovane tudi noge, ne pa zgolj glavo in prsni koš, saj bi telo padlo v smeri delovanja sile, torej naprej. Torej bi mu moral najprej povoziti noge, a so ostale nepoškodovane.

Tožilka je poudarila, da se obtoženčeva disocialna osebnostna motnja kaže tudi v njegovi manipulativnosti in nezmožnosti empatije. Dejanje je namreč storil hladnokrvno, pri čemer pa se je vsega zelo dobro zavedal. »Vzel mu je življenje, da se je dokopal do majhne vsote denarja za lastne potrebe in užitke,« je bila prepričana. Dodala je, da je Bajdetu vzel 250 evrov. Po umoru je hotel skriti dokaze in je truplo odvlekel do globeli, pri čemer pa je storil še kaznivo dejanje odvzema motornega vozila. Za to dejanje je zahtevala eno leto zapora, tako da je maksimalno možna skupna enotna zaporna kazen 30 let zapora.

Ne umor,
skrunitev trupla

Obramba, odvetnica Irena Ferme, je nasprotno v sklepnih besedah večkrat poudarila, da nikakor ne gre za umor pa tudi ne za odvzem traktorja, saj mu ga je pokojni Bajde dovolil voziti. Obtoženi je namreč, kot je povedala, imel razmerje s pokojnim urejeno »po domače«. Poudarila je, da obtoženi ne zanika, da je v preteklosti storil več kaznivih dejanj (štirikrat je bil pogojno obsojen, šestkrat pa je dobil zaporno kazen), a zato »ne more biti dežurni krivec za vse, kar se zgodi, in da se mu obesi dejanja, ki jih ni storil«. Menila je, da je po povoženju Bajdeta obtoženi storil napako, ker ni takoj poklical policije, denar pa da je vzel zato, ker ga je pri pokojnem z delom zaslužil in je zatorej mislil, da mu pripada. Poudarila je, da se obtoženi tega sramuje, in dodala, da bi mu lahko kvečjemu očitali skrunitev trupla, za katero sta zagroženi dve leti zapora, nikakor pa ne umora. »Če bi imel namen človeka umoriti, bi izbral takšno metodo, da se ga ne bi ali pa bi se ga zelo težko odkrilo,« je končala odvetnica. Sodba bo razglašena v sredo.