Janez še dal za pijačo, nato ga je vzela cesta

PIVKA, KLANA – Navdušen balinar Janez Sedmak ter njegova dva prijatelja Ana Milosavljević in Marko Slabnik iz Pivke si minulo soboto, ko so se dopoldne odpravljali na Hrvaško, niti v sanjah niso mogli predstavljati, da se bo njihov izlet končal tragično. Kot smo že poročali, so se v našo južno sosedo odpravili, ker je morala Ana zaradi manjše nezgode izpred dveh tednov obiskati zobozdravnika na Viškovem na Hrvaškem, v bližini hrvaškega kraja Klana. Janez, ki je takrat vozil avto, se je potem, ko so Ani uspešno oskrbeli zob, odločil, da bo še obiskal balinarske prijatelje balinarskega kluba Sv. Rok v kraju Klana, ki je dobrih 30 kilometrov oddaljen od Pivke. Njihov predsednik Franko Karlović, ki še vedno ne more verjeti, da je za vedno izgubil slovenskega prijatelja, se je ob našem obisku še živo spominjal, kako se je trojica pri njih le za kratek čas ustavila okoli 11. ure dopoldne. Pravi, da ga je želel Sedmak samo pozdraviti, saj je moral pot nadaljevati na balinarski turnir v Košano pri Pivki, kjer bi moral popoldne zamenjati enega izmed igralcev.

Je zgrešil izvoz proti Sloveniji?

Takrat je, kot nam je pozneje povedal še Drago Štunf, tajnik pivškega balinarskega kluba Orlek Javor, katerega dolgoletni član je bil tudi Sedmak, ta poklical tudi njega in mu povedal, da je v Klanu ter da se lahko srečajo. Štunf se je v tistem času s soigralcem peljal proti Reki, kjer je potekal balinarski turnir. Janez je še dal za pijačo, sam pa ni pil. »Z Janezom sem bil v Klanu deset minut pred tem, ko se je ubil,« nam užaloščeno pove Štumf in doda, da sta nato skoraj skupaj krenila – on proti Reki, Janez z Ano in Markom pa nazaj proti Sloveniji. »Čez dobrih deset minut, ko sem se vozil proti Reki, sva na najini poti srečala rešilce in dva gasilska avtomobila in čez kako uro, uro in pol sva v Reki izvedela, da je imel Janez nesrečo,« se spominja Štunf. Za 54-letnega Janeza in 52-letnega Marka je bilo namreč usodno križišče v obliki ipsilona, kjer se, če se pripeljemo s strani Klane, cesta desno odcepi proti Rupi oziroma Jelšanam in levo proti Viškovemu oziroma Reki. Kot predvidevajo Janezovi hrvaški kolegi, je po vsej verjetnosti ta zgrešil izvoz proti Sloveniji in je potem, ko je že zapeljal na pas, ki se priključi na cesto proti Reki, hotel napako popraviti in zaviti desno proti Sloveniji.

Hrvaški policisti so ugotovili, da Janez na križišču ni ustavil avtomobila, ampak je zapeljal naravnost na prednostno cesto, po kateri pa je ravno takrat z njegove leve pripeljal voznik tovornjaka, naložen s kamenjem. Ta se je čelnemu trčenju poskušal izogniti na vse načine, a mu ni uspelo. Po trku je tovornjak zavrtel Janezov avtomobil, da se je ta ustavil šele daleč proč, Janez in Marko, ta je sedel zadaj, pa sta zaradi poškodb umrla na kraju dogodka. Sopotnico Ano so s hudimi poškodbami prepeljali v reško bolnišnico in po naših podatkih se njeno zdravstveno stanje na srečo izboljšuje. Ko je informacija o tragediji prišla do Karlovića, se je takoj odločil, da se bodo Janezu poklonili z minuto molka pred začetkom finalnega turnirja. Od Sedmaka in Slabnika se bodo ob isti uri poslovili v soboto, Sedmaka bodo pokopali v Zagorju pri Pivki, Slabnika v Pivki.

Z dušo in srcem pri balinanju

»Bil je fejst fant in vsi smo ga imeli radi. Vedno je bil pripravljen pomagati, tako pri delu v klubu kot tudi, če je šlo za kakšne osebne stvari,« se Sedmaka spominja Štunf in dodaja, da je še konec junija sodil na 22. mednarodnem turnirju, ki ga je organiziral njegov pivški klub. Lani je še bil, kot nadaljuje sogovornik, vodja ekipe, a je to moral spomladi zaradi bolezni začasno prepustiti drugemu. Ustavili smo se tudi v podjetju Žaga Marinčič, kjer je Sedmak opravljal delovno mesto garterista. »To je ključno delovno mesto na žagi. Zaposleni tam poganja glavni stroj oziroma skrbi zanj,« razloži lastnik podjetja Janez Marinčič in dodaja, da je bil, tudi zaradi pridnosti in prijaznosti, zelo priljubljen med zaposlenimi. »On ni bil z drugim okupiran kot s službo in balinanjem. Precej se je angažiral pri balinarskem klubu, saj je bil tam cele popoldneve,« še pravi lastnik podjetja. Martin Vidmar, Sedmakov sodelavec in sosed iz njegove domače vasi Zagorje pri Pivki, pa pravi, da nikakor ne more pozabiti, kako rad je imel balinanje in da je to delal »z dušo in telesom«. Poznal pa je tudi Marka Slabnika, ki je, kot pravi, pred invalidsko upokojitvijo delal v Javorju. Občasno so se družili, ves čas pa je živel sam.

»Tega fanta nisem poznal. Ni bil balinar in bolj tako samotarsko je živel. Z Janezom sta bila prijatelja in nekajkrat je z njim prišel na balinanje,« se Marka spominja Štunf. Nekaj več o njem nam je povedala Markova sestra Darinka Zorman, ki z družino živi v pet kilometrov od Pivke oddaljenem kraju Slavina. Brata se spominja po tem, da je bil prijazen in da ji je bil vedno pripravljen priskočiti na pomoč. Zadnja leta, potem ko je šlo invalidsko podjetje, v katerem je delal, v stečaj, je bil brezposeln, se je pa vseskozi, kot dodaja Zormanova, preživljal sam. »Midva sva bila vseskozi v stikih in sva se obiskovala. Medsebojno sva si pomagala in si stala ob strani, vsak od naju pa je živel svoje življenje,« še pove Slabnikova sestra.