CERKNICA – Da je bil popolnoma pijan in izzvan, je doslej vse, kar je o svojem smrtnem grehu pred preiskovalnimi organi izrekel 43-letni Cerkničan Radoje Nedeljković. Oče njegove žrtve ve, da je na policiji dejanje priznal, zato je Slavko Praznik v bojazni, da mu bo priznanje tudi na predobravnavnem naroku prineslo smešno nizko kazen za smrt njegovega sina Jana, rekel, da ne bo stopil v sodno dvorano, saj tega ne bi mogel prenesti. »Tam nekje okrog sodišča bom, jaz in Janova punca, noter pa ne grem.«
Toda Nedeljković pred ljubljansko okrožno kazensko sodnico Katarino Turk Lukan ni priznal, da je za 24-letnega Jana usodnega 17. marca 2012 res vse naredil tako, kot mu v obtožbi očitajo tožilci. Zapisano sicer razume, »toda na podlagi tega ne morem priznati krivde, saj se sploh ni zgodilo tako«.
»Kaj si ti pameten?!«
Kako se po njegovem je, bo imel priložnost povedati že v zagovoru, saj ga bo nepriznanje 27. avgusta pripeljalo na zatožno klop in proti njemu se bo začel sodni proces zaradi kaznivega dejanja storitve posebno hude telesne poškodbe s smrtno posledico, za katero je zagrožena precej podobna kazen kot za uboj – med tremi in 15 leti zapora.
Organi pregona so s pomočjo ugotovitev policistov in izjav prič tragični dogodek sestavili v mozaik, po katerem se je tiste marčevske noči lani vse skupaj zgodilo ob natanko 1.35 pred cerkniškim lokalom Besi-pek. Tam je Nedeljković z desnim komolcem udaril Praznika v levi del brade, zaradi sile udarca je ta padel vznak na tla in z glavo treščil na asfalt. Na tleh ležečega ga je Nedeljković z odprto dlanjo še dvakrat udaril v glavo. »Jan Praznik je pri tem zadobil obsežen možganski edem ter zlom lobanjskega dna, zaradi česar je 24. marca ob 14.28 umrl v kliničnem centru,« piše v obtožbi.
In čeprav Nedeljković torej vztraja, da so ga Praznik in drugi iz njegove družbe izzivali, pa na tožilstvu menijo, »da tak zagovor ob analizi izjav očividcev ne vzdrži«. Praznikovi prijatelji opisujejo, da so tam stali, se pogovarjali in šalili, naenkrat pa je mimo prišel Nedeljković, rekoč Prazniku »Kaj si ti pameten«, nato pa ga brez vzroka oziroma povoda s komolcem udaril v glavo. Ko je fant padel, ga je po izjavi enega od mladih Cerkničanov, ki bo kot priča nastopil tudi na sojenju, »prijel in še večkrat udaril v glavo, po izjavah drugih očividcev pa najverjetneje dvakrat z odprto dlanjo, pri tem pa govoril, naj se zbudi oziroma, kaj se dela, da mu kaj je. Od Praznika ga je odrinil eden od njegovih prijateljev, obdolženec pa je tudi njemu in drugim zagrozil, da jih bo ubil,« je zapisano v obtožnem aktu.
Še pred začetkom sojenja bo sodnica Turk Lukanova na predlog tožilke Karmen Erčulj postavila sodnega izvedenca medicinske stroke, ki ga, za čuda, niso že med preiskavo. Marsikaj bo moral pojasniti, med drugim tudi to, ali je imel Praznik poškodbo kot posledico udarca v brado. Kakšna je bila silovitost udarca, je bilo ob njem pričakovati, da bo Praznik padel na tla? Nedeljkovićeva odvetnica Maja Kristan se postavitvi izvedenca ni upirala, čeprav po njenem glede na ugotovljeno dejansko stanje za to sploh ni potrebe.
Slavje brez številke 3
Po tragičnem dogodku so Cerknico sicer obiskali tudi naši kronisti ter se pogovarjali z Janovimi najbližjimi in sorodniki. »Bil je rekreativec z dušo in telesom. Igral je nogomet za člansko ekipo v četrti ligi in bil trener ekipe starejših dečkov.« Ob tem je študiral elektrotehniko in delal na ljubljanskem Elektroinštitutu Milan Vidmar. Tudi diplomsko nalogo je delal za inštitut, tam ga je čakala zaposlitev ...« Dan pred usodno nočjo je izvedel, da je za diplomo uspešno izvedel meritve. Zvečer se je s prijatelji odpravil na pijačo v lokal na avtobusni postaji.
Oče se je spominjal, da so trije fantje povzročali težave že nekaj ur pred incidentom, v katerem je nastradal Jan: »Nedeljković je prijel našega mlajšega sina, njegov prijatelj pa je zagrozil, da bodo oba Praznika zrihtali. In čez tri ure so ga zrihtali.«
Na dan, ko je umrl, bilo je v soboto, so imeli Cerkničani prvenstveno nogometno tekmo. Ob polčasu so izvedeli, da je odšel. »Hoteli so igrati na polno za Jana; ampak če jočeš, težko igraš.«
Minil je teden, bila je nova tekma in vsi so igrali z njim v mislih. »V soboto je članska ekipa na domačem terenu premagala MND Tabor Sežano in osvojila tri nove točke. Čestitamo! Po koncu tekme je Anže Zalar slekel dres številka 3, ki ga je do zdaj vedno nosil Jan Praznik, in tako je številka 3 v članski ekipi NK Cerknica upokojena,« so objavili na klubski spletni strani.
Pred nekaj dnevi se je pojavil nov zapis: »Na predzadnji tekmi sezone je bilo odločeno: Mi smo prvaki!!« Igralca številka 3 pa ni več, da bi ponosno dvignil pokal za zmagovalca lige.