Jaklič namesto
 na sodniji v tujini

LJUBLJANA – Kakor koli bi glede izločitve nekdanjega šefa Vzajemne Marka Jakliča odločil okrožni sodnik Boris G. Hrovat, bi bil del obrambe razočaran in bi temu glasno nasprotoval. Ko bi se moral Jaklič pridružiti soobtoženim v sodni palači zaradi očitkov o več kot polmilijonskem oškodovanju Vzajemne, je bil namreč še v tujini. Njegov odvetnik Boštjan Penko je sodišču sporočil, da se bo zaradi sojenja predčasno vrnil domov in bo naslednjič že sedel tam, kjer mu je prostor.

Sodnik Hrovat je sklenil, da bo Jakliča začasno izločil iz postopka, čemur sta nasprotovala odvetnika Emil Zakonjšek in Mitja Jelenič Novak. Prepričana sta, da teden odsotnosti prvoobtoženega ni zadosten razlog za takšen ukrep, predvsem ker bi moral biti po njuni oceni prvi pri zagovorih na vrsti prav Jaklič, saj bi lahko bila obramba soobtoženih oziroma pomagačev pri kaznivih dejanjih odvisna prav od tega, kar bi povedal Jaklič.

Na nasprotnem bregu je stal odvetnik Stojan Zdolšek. Predlaga, da sodišče Jakliča izloči in mu sodi posebej. Kot razlog je navedel, da brat prvoobtoženega, Boštjan Jaklič, do zdaj ni želel pričati, saj je izkoristil tako imenovano pravno dobroto, ki mu jo dovoljuje zakon, ko gre za sorodstvene vezi. »Menim, da se v ločenem postopku ne more sklicevati na takšen privilegij. To je pa za obrambo mojega varovanca pomembno, saj bi ga s svojim pričanjem lahko razbremenil očitkov,« je prepričan.

Še resnejše pomisleke sta imela odvetnika Zakonjšek in Jelenič Novak glede predodelitve kazenskega spisa iz rok okrožne sodnice Andreje Sedej Grčar. Kot je znano, je omenjena dobila ta hip najobsežnejšo zadevo ljubljanskega okrožnega sodišča –– Balkanskega bojevnika. Ker sta oba primera obširna in zapletena, je vodstvo sodišča prosila, naj jo razbremenijo primera Jaklič. Prošnji so uslišali, po sodnem redu pa je bil na vrsti sodnik Hrovat. Obrambo moti predvsem dejstvo, da ji je bil primer Jaklič dodeljen prej kot Balkanski bojevnik. »Menim, da bi bilo logično, da se ji odvzame pozneje dodeljeni spis, tako imenovani Balkanski bojevnik,« je pristavil odvetnik Jelenič Novak.

Sodnik Hrovat po razmisleku o (začasni) izločitvi Jakliča sploh ni odločal, saj je pojasnil, da bo zahtevo obrambe po njegovi izločitvi prenesel predsedniku okrožnega sodišča, ki bo o tem odločil.

Na predobravnavnem naroku so očitke specializiranega tožilstva zavrnili tako prvoobtoženi Jaklič kot soobtoženi Klavdij Godnič (nekdanji predsednik uprave S & T Slovenija), Sašo Berger (nekdanji član uprave te družbe), Franc Heningman (nekdanji član uprave Vzajemne) ter družbi S & T Slovenija, d. d., in in M-Kontakt, d. o. o., iz Zagreba.

Tožilstvo jim očita kazniva dejanja zlorabe položaja in pranja denarja ter pomoči pri omenjenih nečednih poslih. Za preiskovalce so sporne pogodbe o prodaji, nakupu in vzdrževanju strojne ter programske opreme, ki so bile menda fiktivne, saj posli niso bili opravljeni. Denar (skupaj najmanj 551.213 evrov) iz Vzajemne pa se je prek družbe S & T Slovenija (in z njo povezanimi hčerinskimi družbami na Balkanu) stekal v zagrebško podjetje M-Kontakt, katerega lastnik je Marko Jaklič. Prav on naj bi denar, za katerega je vedel, da je pridobljen s kaznivim dejanjem, poskušal »legalizirati« s pranjem, in sicer je na otoku Korčula kupoval nepremičnine.