Izvedenec o Franju, da bi preživel, nato da bi umrl

ŠEMPETER PRI GORICI – Z izrekom oprostilne sodbe za zdravnika šempetrske splošne bolnišnice Dr. Franca Derganca Silvanu Saksidi in Andreju Bartoliću v začetku tega meseca, ki ju je obtožnica bremenila kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti, zadeva še ni dobila sodnega epiloga. Državna tožilka Damijana Bandelj je namreč napovedala pritožbo, ki jo bo vložila, takoj ko bo prejela pisno obrazložitev sodbe sodnice Andrejke Luznik.

Ni dobra bolnišnica

Še bolj kot okrožna državna tožilka se z oprostilno sodbo nikakor ne morejo sprijazniti najožji sorodniki pokojnega Franja Batagelja, ki je v šempetrski bolnišnici umrl na dan sprejema v začetku decembra 2006. Žena Venceslava in sinovi Oliver, Alen in Andrej so prepričani, da so moža in očeta izgubili zaradi strokovnih napak obeh obtoženih zdravnikov, ki naj bi zapravila vsaj štiri ure od sprejema do ugotovitve dokončne diagnoze tedaj 67-letnega Franja. »Nikakor se ne moremo izogniti občutku, da je sodnica pri odločitvi zadevo toliko posplošila, da so bila vsa izvedenska mnenja soglasna in smrti očeta ne bi zmogli preprečiti. Listinski dokazi govorijo povsem drugače, nam pa se zdi nesprejemljivo, da je eden izmed najboljših slovenskih specialistov internistov Gorazd Voga na glavni obravnavi obrnil na glavo mnenje, ki ga je zapisal avgusta 2009. Tudi kratka obrazložitev sodbe, ko je sodnica Luznikova dejala, da 'šempetrska bolnišnica, žal, ne daje zadostnega varstva in skrbi pacientom in da ne spada med dobre bolnišnice v Sloveniji,' ni argument za izrek oprostilne sodbe,« je prepričan Oliver in dodaja, da njegovo družino še najbolj motijo vehementne izjave obeh zdravnikov po izreku sodbe, da sta storila vse, kar je bilo v njuni moči, in da nista pričakovala drugega, kot da ju sodišče oprosti obtožbe.

Nista verjela diagnozi

Vse od očetove smrti je Oliver skrbno zbiral vso dokumentacijo o zdravniških postopkih, ko je očeta obšla slabost in je poiskal zdravniško pomoč. »Mama in moja žena sta ga najprej odpeljali v novogoriški zdravstveni dom, kjer je splošna zdravnica Tatjana Lukner pravilno ugotovila, da gre za disekcijo aorte. S to napotno diagnozo je očeta pospremila do šempetrske bolnišnice, kjer ga je sprejel zdravnik specializant Andrej Bartolić. Očeta je poslal na rentgen, vendar se zaradi slabega posnetka ni dalo ugotoviti, za kaj gre. Šele po uri po sprejetju je Bartolić obvestil nadrejenega internista Silvana Saksido. Ponovili so rentgensko slikanje, oče je bil z mamo in snaho tri ure na hodniku, preden so ga sploh vzeli v zdravniško oskrbo. Stanje se mu je iz minute v minuto slabšalo, po nekaj urah je umrl. Poleg tega, da zdravnika primera nista jemala kot urgentnega, se je po štirih urah Saksida odločil za zdravljenje s trombolitiki, ki so po mnenju izvedenca v primeru sekcije aorte absolutno kontraindicirani, saj pospešijo proces razslojevanja aorte. Tudi s to ugotovitvijo dr. Igorja Korena je v svojem pisnem izvedeniškem mnenju soglašal dr. Voga,« razlaga Oliver.

Pokaže nam dokumentacijo izvedenca Igorja Korena, ki je med drugim zapisal, da bi imel Franjo Batagelj ob nujnem helikopterskem prevozu v ljubljanski klinični center po operativnem posegu kar 85 odstotkov možnosti, da bi preživel. Ob pravočasni operaciji bi preživel tudi prevoz iz šempetrske bolnišnice v ljubljanski klinični center z reševalnim vozilom. Obtožena zdravnika torej nista verjela v napotno diagnozo in nista delovala urgentno, kot bi morala ob disekciji aorte.

Zbornični opomin

Tudi razsodišče pri Zdravniški zbornici Slovenije, ki so ga sestavljali prim. mag. Brane Mežnar, prof, dr. Margareta Kocmur in dr. Ivan Mrzlikar, je zdravniku Saksidi izreklo disciplinski ukrep z opominom.

V svojem pisnem izvedeniškem mnenju pa je dr. Voga zapisal, da »niti zdravnik specializant niti specialist nista upoštevala napotne diagnoze. Prav pri aortni disekciji je najpomembneje, da čim prej pomislimo nanjo ob kliničnih znakih, in to je nadvse korektno opravila splošna zdravnica. Njenega mnenja nista upoštevala niti specializant niti specialist, saj bi sicer diagnostični postopek opravila bistveno hitreje.« Štiri leta pozneje je na glavni obravnavi dr. Voga povedal, da bi tudi ob drugačnem ravnanju obeh obtoženih zdravnikov pacient tako ali tako umrl. Ta njegov sklep je tudi bistveno vplival na odločitev sodnice.

Ob koncu sodnega postopka je Oliver Batagelj predlagal, da bi sodišče imenovalo novega sodnega izvedenca iz tujine. »Nikakor se nisem mogel otresti občutka, da je šlo kljub petim izvedenskim mnenjem, z izjemo mnenja Igorja Korena, ki smo ga mi naročili, za dogovarjanje med zdravniki, še posebno me moti preobrat zdravnika Voge, ki je med pričanjem na sodni obravnavi dobesedno povozil samega sebe oziroma svoje pisno mnenje iz leta 2009. Gre za cehovsko solidarnost po reku, da vrana vrani ne izkljuje oči, kar pa nima nič skupnega z iskanjem resnice v sodnem postopku,« je prepričan Oliver. Njegov predlog o tujem sodnem izvedencu je sodnica Luznikova gladko zavrnila.

Kakor koli že, počakati bo treba na pritožbo državne tožilke, njeno utemeljitev in odločitev koprskih višjih sodnikov, kako se bo sklenila tako imenovana zadeva Batagelj, ki tako obtožena zdravnika kot družino Batagelj razžira že sedem let.