LJUBLJANA – »V tej zgodbi je vsaka polemika odveč. Na čisto so zajebali tožilci,« se je na naše vprašanje, kako se je sploh lahko zgodila afera Tovšak, privoščljivo posmehnil eden od znanih slovenskih pravnikov.
V petek odšla za vselej?
Kdaj in kam je izginila 63-letna poročena mati treh otrok, propadla gradbena baronica Hilda Tovšak? Zagotovo ni izpuhtela pred petkom ob 14.15, saj so jo ravno tedaj po sklepu zunajobravnavnega senata mariborskega okrožnega sodišča zaradi prenehanja zakonsko določenih pogojev izpustili iz celjskega pripora. Čeprav so se v javnosti sprva pojavljale domnevne informacije njenega odvetnika Borisa Kandutija, da je bila še ves konec tedna doma v Mislinji in so organi šele v ponedeljek ugotovili, da je izginila, pa nam je eden od njegovih kolegov povedal, da se je s Tovšakovo nazadnje slišal v soboto, odtlej pa nista imela stikov. Kandutiju se v tem trenutku bojda niti ne sanja, kje bi utegnila biti njegova klientka; tako kot – če verjamete – ne njenim najbližjim sorodnikom. Tako je vsaj novinarjem povedal eden od njenih sinov, ki je zatrjeval, da se mati po izpustitvi iz pripora sploh ni vrnila domov oziroma da je sploh ni videl.
Konec februarja so jo priprli zaradi posredovanja tujih delavcev pri gradnji šestega bloka Teš, v tej zgodbi sta se za preiskovalnimi zapahi znašla še Aleš Pangerc iz ljubljanskega podjetja Go Extra in direktor poljskega podjetja Marek Andrzej Konfisz. Le soosumljeni Uroš Plankar je ostal na prostosti. Pripor so Tovšakovi in Pangercu v petek odpravili po uradni dolžnosti, ker je specializirano državno tožilstvo spremenilo zahtevo za preiskavo. Zoper Tovšakovo je bil namreč pripor odrejen zaradi očitkov treh kaznivih dejanj nedovoljenega dajanja daril, za to kaznivo dejanje pa je po prvem odstavku 242. člena kazenskega zakonika zagrožena zaporna kazen od šestih mesecev do petih let.
Potem pa je vodja tožilcev za pregon organiziranega kriminala Harij Furlan omilil kaznivo dejanje, ki ji ga je očital ob aretaciji, in prekvalificiral zahtevo za preiskavo, tako da ji je očital le še storitev kaznivega dejanja nedovoljenega dajanja daril po drugem odstavku 242. člena kazenskega zakonika. Za takšna kazniva dejanja je predpisana zaporna kazen do treh let, zadeva pa pade pod pristojnost okrajnega sodišča. Pripor sme v tem primeru trajati le 15 dni, in v tem času bi morali tožilci vložiti obtožni predlog ali obtožnico. Zganil pa se ni nihče oziroma se je Pangerčev odvetnik, prisluhnil pa mu je zunajobravnavni senat mariborskega sodišča; pripor za njegovega klienta (posledično pa tudi za Tovšakovo) zaradi spremenjene zahteve za preiskavo in po novem okrajne pristojnosti ni več zakonit.
Obtožba je bila sicer vložena prav v petek, v soboto je sodišče uslišalo tožilce in za oba znova odredilo pripor, Pangerc se je vrnil v preiskovalno ječo, Tovšakova pa ne. Od ponedeljka sta zanjo v veljavi mednarodna tiralica ter evropski nalog za prijetje in predajo.
Pri sestri v Keniji ali ZDA
V zadevi Čista lopata je bila Tovšakova obsojena na 14 mesecev zapora, njena prošnja za alternativno prestajanje kazni po naših informacijah ni bila uslišana. Včeraj so vsem obsojenim v zadevi Čista lopata poslali poziv na prestajanje kazni. V sodni zgodbi kraje denarja, zbranega za pomoč umrlega Vegradovega delavca, je priznala in se s tožilstvom na celjskem sodišču pogodila za dve leti zapora. »Na glavi pa ima še toliko sodnih postopkov, da ji vsaj desetletje zapora ne bo moglo uiti, zato popolnoma verjamem, da je ali bo poskušala pobegniti v kako oazo in bo tam poskušala za vselej ostati nedosegljiva slovenski roki pravice,« pravi eden od pravnikov in dodaja, da je že v celjskem priporu uvidela, kaj jo čaka za zapahi. »Slišati je bilo, da so ji tam druge ženske nenehno jebale vse po spisku.«
Zlobni jeziki sicer natolcujejo, da zagotovo ni v Bosni in Hercegovini, saj bi jo tam zagotovo prepoznali in zakon v svoje roke z veseljem vzeli opeharjeni delavci Vegrada. Prav Bosna je sicer eno od najbolj priljubljenih pribežališč slovenskih ubežnikov, tam sta pred slovensko roko pravice denimo varna Almir Huskić, ki že 16 let beži zaradi umora Dejana Milića v opuščenem kamnolomu pri Vrhniki, ter na 10 let zapora obsojeni Anes Selman iz Balkanskih bojevnikov, ki je zaradi še enega velikega fiaska naših tožilcev izginil novembra, najverjetneje pa se je le preselil v rodni Prijedor. Organi pregona so zanj pred sodnim dnevom pozabili zahtevati uvedbo pripora.
Glas ljudstva ugiba, da je Tovšakova morda še vedno kje v Sloveniji ali pa je na Hrvaškem, kjer ima njena družina počitniško hišo. Nekateri so prepričani, da je v Keniji. Tam po nekaterih informacijah živi njena starejša sestra Alenka, ki jo je na črno celino pripeljala ljubezen. Mož je tej 70-letnici že umrl in – tako je vsaj slišati med Mislinjčani – bi zagotovo rade volje ponudila zatočišče svoji sestri.
Toda eden od sokrajanov Tovšakove ve povedati, da Hildina sestra že dolgo ne živi več v Keniji, ampak je v Združenih državah Amerike, kamor je najbolj iskano Slovenko v tem hipu morda tudi popeljala pot z enega od nemških letališč. Ima pa v Keniji nečakinjo, torej je povsem mogoče, da je medtem zares pristala na letališču v Nairobiju.
V Keniji se je sicer izvrstno znašlo že kar nekaj Slovencev, večina se jih ukvarja s turizmom, med bolj znanimi pa smo odkrili varnostnika Danijela Praštala, ki ga je na Slovenskem razvpitega naredila tragedija pred Globalom. V Nairobiju je ustanovil varnostno družbo, ki je, če gre verjeti fotografijam s svetovnega spleta, pristojna za varovanje samih eminentnih ljudi. Kot svoje reference v galeriji objavljajo fotografije varovanj Naomi Campbell, Billa Clintona, Ala Gora, Mika Tysona, Angeline Jolie, Ane Kurnikove in Kofija Anana. Ob večini pozira prav Praštalo.
Če je Hilda Tovšak zares v Keniji, pa je kajpak edino vprašanje, ali gre za enega od rajev za slovenske ubežnike. Slovenija s Kenijo nima sporazuma o izročanju, toda na pravosodnem ministrstvu razkrivajo, da bi uradni Nairobi nekako morda le lahko prepričali, da jo posadi na letalo za Evropo: »Glede na naravo kaznivega dejanja – nedovoljenega dajanja daril – bi pravno podlago za izvedbo postopka izročitve lahko predstavljala Konvencija Združenih narodov proti korupciji, katere pogodbenici sta tako Republika Slovenija kot Kenija. Pravno podlago bi načeloma lahko predstavljalo tudi načelo vzajemnosti, če pravna ureditev instituta izročitve v Keniji omogoča izvedbo postopka izročitve na podlagi načela vzajemnosti, torej brez obstoja mednarodne pogodbe.«
Na stotine jih beži
Slovenska policija po tiralici oziroma evropskem pripornem nalogu v tem trenutku išče 205 oseb, za 94 slovenskih državljanov je razpisana mednarodna tiralica, iščemo pa tudi 93 tujcev. Na seznamu iskanih so morilci, roparji, pedofili, premoženjski grešniki, ubežniki ... Med najbolj razvpitimi na njem so Anes Selman iz Balkanskih bojevnikov, Robert Tomaž Zavašnik, ki mora bežati le še eno leto in se lahko svoboden vrne v Slovenijo, Walter Wolf, ki se z begom v Kanado izogiba zatožni klopi v zadevi Patria, po novem pa je na tem seznamu prva med prvimi Hilda Tovšak.
Hriberšku podaljšali pripor
Svetovni splet so preplavile novice o begu Tovšakove, bralci pa se v komentarjih norčujejo iz pravosodja ter ugibajo, kam in s čigavo pomočjo je pobegnila. Zanimivo je, da njen primer mnogi povezujejo z zgodbo varnostnika Boruta Hriberška, ki je 6. aprila iz Sintalovega trezorja izmaknil okrog milijon evrov, 18. aprila pa se vrnil in se predal slovenskim policistom. Doslej so našli nekaj več kot 890 ukradenih tisočakov, uganka ostaja, koliko denarja je v treh vrečkah, ki jih je skril pri znancu v Celovcu. Medtem ko del vox populija benti, da so Tovšakovo izpustili iz pripora, Hriberšek, ki se je pokesal in se vrnil v Slovenijo, pa ostaja v njem, smo izvedeli, da je zunajobravnavni senat ljubljanskega okrožnega sodišča 15. maja zanj pripor podaljšal še za en mesec, ker je begosumen. Hriberšek nas je sicer poklical s Povšetove in pravi, da je nad tako odločitvijo zelo razočaran, »izgubil sem že upanje, da mi bodo verjeli, da ne morem nikamor pobegniti. Za to nimam denarja, v Sintalu pa mi dolgujejo še marčevsko plačo.«
