Iz ognja rešila le sebe in avtomobilske ključe

LETUŠ – »Neverjetno, kako je to gorelo. Pa kako zelo je usekalo, tega se sploh ne da opisati. Grozen pok je bil to, meni še danes zvoni v ušesu. Pa v trenutku je bilo vse žareče. Ker so tukaj hiše in vikendi precej skupaj, smo se seveda vsi bali še hujšega, da bo iskra preskočila še na kakšen drug objekt, saj je veliko vikendov tu pri nas lesenih,« je bilo tisto, kar smo najprej slišali od prebivalcev Letuša na desnem bregu Savinje, kjer so se gasilci mudili vse do včerajšnjih zgodnjih jutranjih ur. Vzrok za to pa je bil požar, ki je izbruhnil v ponedeljek nekaj pred 22. uro. Kot so zapisali na Upravi za zaščito in reševanje, so požar, ki je izbruhnil na lesenem vikendu, nemudoma začeli gasiti prostovoljni gasilci iz Letuša in Braslovč. Sosednjo stanovanjsko hišo jim je uspelo obvarovati in ima tako delno poškodovano le fasado, leseni vikend pa je pogorel v celoti. »Takoj ko smo prejeli informacijo o požaru, smo aktivirali letuške in braslovške gasilce. Skupaj jih je v intervenciji sodelovalo 35, pripeljali so se s petimi vozili, vključno z avtocisterno, s katero smo lahko zagotavljali nemoten dotok vode. V pripravljenosti pa so bila še druga društva Gasilske zveze Žalec,« je povedal Tadej Zupan, tiskovni predstavnik GZ Žalec. Dodal je še, da so gasilci poskrbeli tudi za požarno stražo in vso noč varovali sosednjo hišo. »Gasilska intervencija se je zaključila okoli pol treh zjutraj,« je še povedal Zupan.

V eni minuti je bilo vse v plamenih

»Česa takšnega še nisem doživel. Samo en udarec strele je bil in nobene prave nevihte. Usekalo pa je strahovito. Buf!« nam je pripovedoval Vinko Jevič, lastnik sosednje hiše, na kateri je ogenj delno poškodoval fasado. Stoji v neposredni bližini vikenda. Ločuje ju le vinska trta oziroma brajda, po domače. Vinko, ki v Letušu živi že več kot 20 let, nam je še povedal: »Sladkor se mi je v trenutku povišal na dvajsetico. Seveda zato, ker sem se tako prestrašil. Kaj se ne bi, ko pa so gasilci rekli, da se bojijo, da bo šla še hiša... No, po urah boja smo si vsi oddahnili. Okoli pol treh zjutraj so odšli, a jaz vseeno nisem mogel zatisniti očesa.« Ni pozabil pohvaliti gasilcev. »Vsaka jim čast, nagrado bi morali dobiti vsi. Takoj ko so prišli, so šli v ogenj in dim. Pa čeprav se ni nič videlo. Res so veliko tvegali,« je še dejal Vinko.

Tam bi stanovala

A še veliko huje bi se lahko vse končalo za Sebastjana Čelofigo in njegovo dekle Moniko, ki sta bila v času, ko je udarila strela, v leseni hišici, podaljšala sta si vikend. Tudi sicer sta bila pogosto v Letušu, saj sta si nameravala v prihodnosti vikend preurediti v stalno bivališče in ga preurediti ter povečati. »Nikoli ne bom pozabila, kako je počilo. Potem je nekaj zasmrdelo po zažganem in mislila sva, da je kriva električna omarica. Odprla sva vrata in pogledala ven. Na levem delu strehe sva takrat opazila dim, ko sva se hotela vrniti v hišico, pa je bilo v eni minuti že vse v plamenih,« nam je pripovedovala Monika, ki ji je še nekaj časa po silovitem poku prav tako zvonilo v ušesih. »Če naju ne bi bilo tukaj, bi zagotovo zgorela tudi sosedova hiša, ker je vprašanje, kdaj bi sosedje ogenj opazili,« je včeraj razmišljal 34-letni Sebastjan. Dodal je, da je ta vikend postavil že njegov stari oče pred 30 leti. »Leta 1990 nam je Savinja dobesedno vse odnesla, ker je takrat bila tista huda poplava,« nam še pove Sebastjan in pokaže na prve temelje hišice. Po poplavi jih je stari oče nekoliko dvignil in na novih postavil nov leseni vikend, velik približno pet krat šest metrov.

Pozneje so ob Savinji v Letušu naredili tudi nasipe, tako da je bil vikend zdaj na varnem. Čeprav majhen, je imel dušo, zato sta Sebastjan in Monika rada ostajala v njem. A narava jima je, vsaj začasno, prekrižala načrte z obnovo. »Zdaj bo treba vse do temeljev podreti, potem pa bova postavila novo hišico,« že razmišlja Sebastjan o prihodnosti. Za zdaj je glavno, da se njima ni zgodilo nič, pa čeprav sta lahko rešila zgolj – ključe od avtomobila. Številne dragocenosti notri je ogenj uničil. »Čudno, ker so bile nevihte že veliko hujše, pa se, razen tiste poplave, nikoli ni zgodilo nič. Ampak problem je bil les, sploh ker je bil suh, in to je seveda še kako gorelo,« je še razmišljal Sebastjan ob pogledu na žalostno pogorišče.