Iz mariborskega zapora pobegnil dvojni morilec

MARIBOR – »Kar počneš na novega leta dan, boš počel celo leto,« pravi star pregovor. Medtem ko so ljudje po starih običajih prvi dan v novem letu celo trikrat pometali hišo, da bi bila med letom čista, pa si je 42-letni dvojni morilec, zapornik v mariborskih zaporih Janez Schuller, za novo leto zaželel svobode. Da bi svoboden zrak dihal najmanj celo leto 2015, če ne še dlje. Izvedeli smo, da je popoldanski sprehod v hudirjevo mrzlem ozračju – temperature so bile krepko pod lediščem – izkoristil za spektakularen pobeg izza zapahov! Toda svoboda ni trajala dolgo, saj so ga med begom ujeli in ga ponovno vtaknili za rešetke.

S hodnika na žleb

Janez Schuller stavbe slovenskih sodišč še kako dobro pozna, saj je v sodnih dvoranah preživel tedne, če že ne mesece svojega življenja. Ne nazadnje je glavni akter v pravcati sodni farsi okrog bombnih napadov v Dobruški vasi in Breznem pred devetimi leti, nazadnje pa se je pred poldrugim letom s sodnikom v Mariboru srečal zaradi sodelovanja v tolpi, ki se je specializirala za krajo tovornjakov. Ker je to priznal, ga je mariborski sodnik Danilo Obersnel obsodil na dve leti zapora in mu zraven tega naložil še plačilo 44.890 evrov. In prav ti dve leti zapora možakar iz Laškega prestaja v zaporu mesta pod Pohorjem v Vošnjakovi ulici. Izvedeli smo, da pravosodni policisti s Schullerjem do predvčerajšnjim niso imeli posebnih težav, po novem pa bodo verjetno budno spremljali vsak njegov korak.

Iz dobro obveščenih virov smo izvedeli, da se je Janez Schuller 1. januarja s sojetniki sprehajal po dvorišču mariborskih zaporov. Ker je bilo mrzlo, je bila gneča manjša. Schuller je verjetno izkoristil nepazljivost paznikov in se pritihotapil na hodnik, ki vodi od obrata galvanike, ki deluje v okviru zaporov. Tam se je po žlebu za meteorne vode povzpel do prvega okna na stavbi mariborskega okrožnega sodišča, ki se drži zgradbe zaporov. Razbil je steklo in se prikradel v pisarno ter iskal nadaljnjo pot na prostost. Toda naletel je na težavo, saj so bile vse pisarne na sodišču skrbno zaklenjene, zato je moral vanje vlamljati skozi okna za vhodnimi vrati.

Da se v pisarnah okrožnega sodišča dogaja nekaj nadvse nenavadnega, so zaslišali varnostniki, ki tako med uradnimi urami kot tudi med prazniki varujejo stavbo sodišča. Iz dobro obveščenih virov je prišla informacija, da so Schullerja našli v četrti pisarni, v katero je vlomil, ga obvladali in ga po vsega nekaj minutah svobode odpeljali nazaj v zapor. Ali so pravosodni policisti medtem že opazili, da manjka eden od jetnikov, nam še ni uspelo izvedeti. Na upravi za prestajanje kazenskih sankcij pa so včeraj popoldne potrdili, da so imeli poskus pobega zapornika, a da še preverjajo okoliščine tega, zato dodatnih informacij ne morejo posredovati.

Obsojen,
 oproščen, obsojen

Zakaj je Janez Schuller bežal iz zapora, če pa bi mu že maja letos potekla dveletna kazen zaradi kraje tovornjakov? Odgovor je kot na dlani, saj ima Laščan na glavi veliko več masla, kot je videti na prvi pogled. Janez Schuller je namreč glavni osumljenec za bombna napada v romskih naseljih Brezje in Dobruška vas. Pisalo se je leto 2005, ko je v Brezju odjeknila eksplozija bombe, v kateri je bila hudo ranjena 39-letna Lucija Brajdić. Komaj mesec zatem sta odjeknili še dve, tokrat v Dobruški vasi. Ti sta terjali dve smrtni žrtvi: umrli sta Rominji, 46-letna Ivanka Brajdić in njena 21-letna hči Jovanka Kočevar. Domnevni krivci so bili kmalu odkriti. Po mnenju tožilstva je Schuller v obeh primerih odvrgel ročne bombe, Leon Podlogar in Branko Žižmond Souissai pa sta bila šoferja.

Toda nihče ni pričakoval, da se bo sojenje sprevrglo v farso, ki še danes ni dobila pravnomočnega konca. Že slabo leto po napadih (spomladi 2006) je sodišče v Novem mestu trojico spoznalo za krive. Schullerju in Podlogarju je prisodilo po 30 let zapora, Žižmondu pa deset let in deset mesecev. Sodba je bila na višjem sodišču razveljavljena in sledilo je novo sojenje, na katerem so vse tri obtožene oprostili. Potem je višje sodišče sodbo ponovno razveljavilo in na novem sojenju na novomeškem sodišču je bila obtoženim spet izrečena oprostilna sodba. Ko je bil primer že tretjič na višjem sodišču, se je znova zgodil preobrat. Višji sodniki so sami izpeljali glavno obravnavo, zaslišali obtožence in nekatere priče ter izrekli obsodilno sodbo: Schullerju najvišjo možno kazen 30 let zaradi dveh umorov, poskusa umora in ker je hranil pet ročnih bomb, Podlogarju 20 let zaradi dveh umorov, Žižmondu Soussaiju pa osem let in tri mesece.

Sledili sta pritožba na vrhovno sodišče in nova razveljavitev. Zadeva se je vrnila na mize višjih sodnikov, ki so maja predlani ponovno zaslišali vse obtožene. Schuller in Podlogar sta bila redkobesedna, medtem ko je bil Žižmond Soussai bolj zgovoren. Priznal je, da je Schullerja tragične noči res pripeljal v Brezje, a ni vedel, da bo odvrgeI bombo. Poudaril pa je tudi, da je domneval, da sta v eksplozijo v Dobruški vasi vpletena Schuller in Podlogar, ker sta imela kar naenkrat veliko denarja (dobila naj bi ga od še vedno neodkritega naročnika eksplozije). Sodniki so Žižmondu verjeli in ga oprostili. Zato pa so Schullerju prisodili 30 let zapora, danes 34-letnemu Podlogarju pa 20. Zadeva še vedno ni pravnomočna, saj so se zagovornika in tožilstvo pritožili na vrhovno sodišče.

Za televizorjem izkopal luknjo

Nedvomno pa je, da je Janez Schuller dokazal, kako ranljiv je mariborski zapor v središču mesta. Pobegi so pogostejši, kot bi človek pričakoval. Eden bolj, če ne celo najbolj spektakularen je bil pobeg pred sedmimi leti. Glavni akter je bil danes 31-letni Siniša Josić, ki je sedel zaradi ropov in pretepov. Ker se mu je šestletna kazen zdela predolga, se je odločil, da bo na svobodo odšel prej. Zato je skozi steno iz sobe izkopal rov na zunanjo stran stavbe mariborskih zaporov. Srečo je imel, da je bila njegovo soba obrnjena proti trgovskemu centru City, zato je lahko nemudoma skočil na dvorišče, splezal na streho obrata galvanike znotraj zaporov, od tam pa čez kamniti zid na svobodo.

Njegov pobeg so pazniki opazili šele ob šesti uri zjutraj, ko so ga zaman iskali v njegovi celici. Po pregledu kamer so ugotovili, da je obsojenec pobegnil skozi luknjo v zidu, ki jo je izkopal za televizijo v svoji celici. Toda na svobodi je bil samo dobre tri mesece. Policisti so ga prijeli na mejnem prehodu za mednarodni železniški promet v Dobovi. Josić se je peljal na vlaku na progi Beograd–Zagreb–München. Pri mejni kontroli so ugotovili, da je za Kočevcem razpisana mednarodna tiralica. Odvzeli so mu prostost in ga odpeljali nazaj za rešetke.