Iz gostilne klical policijo, da je tastu prerezal vrat

TRNOVCI – »Bolje, da ga ne srečam v Trnovcih ali kje v bližini. Znal se je narediti norega, in ko mu kaj ni ugajalo, je poklical, in odpeljali so ga na psihiatrijo v Ormož,« nam je s solzami v očeh pred domačo hišo v Trnovcih na obrobju Slovenskih goric pripovedoval Dominik Kramberger. Izučeni mesar je v petkovem večeru že legel k spancu, ko se je na dvorišču njihove kmečke hiše zgodila tragedija. Njegov nesojeni svak, 32-letni Boštjan Breznik, je z nožem v rokah stopil do svojega tasta (Dominikovega očeta), 55-letnega Franca Krambergerja, in ga umoril na grozovit način. Očetu treh odraslih otrok ni bilo pomoči, saj so bile ureznine na vratu pregloboke. Izkrvavel je pred očmi svoje žene Marije, hčere Andreje in sina Dominika.

Pred dobrimi 11 leti se je Boštjan Breznik preselil h Krambergerjevim v Trnovce. Leto zatem jima je njegova življenjska sopotnica Andreja povila sina. V vseh teh letih se je za zaprtimi in odprtimi vrati zgodilo več neljubih incidentov. Kot so nam dejali domači, so na naslovu v Trnovcih 24 policisti posredovali večkrat. »Seveda drži, da sta se oče in Boštjan večkrat sprla. Toda še nikoli ni bilo nasilja. Vedno se je ali eden ali drugi umaknil in zadeva je bila končana,« je vsa pretresena razlagala Andreja Kramberger, ki še kar ne more verjeti, kaj se je zgodilo v poznem petkovem večeru.

Noži za koline

Franc Kramberger je bil sicer brez zaposlitve, vendar je bil v domačih krajih znan po tem, da mu ni bilo težko pomagati. Tako je bilo tudi usodnega petka. »Dopoldan smo še vsi skupaj spravljali seno, tudi oče in Boštjan. Vse je bilo normalno, zatem pa je Boštjan dejal, da si je zdaj zaslužil pivo in da odhaja v bližnjo gostilno. Odvrnila sem mu, naj najprej poje kosilo in naj se zatem odpravi na pivo. In tako je tudi storil,« je tragični dan opisovala Andreja. Boštjan se je po kosilu z mopedom odpeljal od doma, Franc je sedel na svoj traktor in se zategnil k sosedu, ki mu je obljubil pomoč pri spravilu drv. Boštjan se je popoldan vrnil domov, pograbil komplet mesarskih nožev, ki so jih pri Krambergerjevih uporabljali za koline, in jih odnesel, češ da jih bo dal nabrusiti.

»Ali je nože sploh odnesel do brusilca, ne ve nihče,« je nejeverno pripomnila Andreja. In ali je bil prav eden od teh nožev smrtonosno orožje, še vedno ni povsem razjasnjeno. Nedvomno je, da se je na dvorišču hiše Krambergerjevih dogajal masaker. Ko se je Franc okrog desete ure zvečer pripeljal na dvorišče, je parkiral traktor in odšel v kuhinjo. Ženo naj bi še vprašal, ali je ona poslala Boštjana v »kontrolo, ker se je potikal naokrog, se ustavljal in opazoval«. Nato je sedel na staro sedežno garnituro, ki stoji kar zraven vhodnih vrat na dvorišču, in si prižgal cigareto. Takrat se je zgodilo. Brez kakršne koli napovedi je Boštjan s hrbta stopil do tasta in mu z nožem prerezal vrat. Ker mu je prerezal tudi arterijo, je kri neustavljivo brizgala v zrak.

Marija je medtem prišla iz kuhinje. Ko je videla krvav prizor, je tekla po brisače in jih pritisnila na moževe rane. Toda tragedije ni mogla preprečiti, saj je Franc izkrvavel. Še dan po tragediji je bilo dvorišče podobno klavnici. Naokoli so ležale s krvjo prepojene brisače, ki so bile vaba za muhe. Dotrajana sedežna garnitura je bila polna krvavih madežev. Sedalni del je bil umaknjen, pod njim pa grozljiv prizor: mlaka krvi. Franc Kramberger ni imel veliko možnosti, da bi preživel zetov napad. Marija je med reševanjem življenja svojemu možu stekla v hišo in poklicala na pomoč reševalce ter policiste. Le nekaj minut zatem se je začela široko zastavljena iskalna akcija. Boštjan je namreč po napadu sedel v Andrejinega rdečega renault clia in se odpeljal.

Policijska in zdravstvena kartoteka

Poldrugo uro so ga možje postave iskali tudi s pomočjo vodnikov službenih psov. Naposled naj bi se Boštjan sam po telefonu prijavil policistom in dejal, da je v enem izmed gostinskih lokalov v Gomili, zaselku le nekaj kilometrov od doma. Predal se je brez upiranja. Izvedeli smo, da je bil v omenjenem bifeju tistega dne že tretjič. Da je bil dodobra podkrepljen z maligani, ne gre tajiti. »In ko je kaj spil, mu nisi mogel ničesar razložiti. Kar si je vtepel v glavo, to je tudi naredil,« je pojasnila partnerica. Le nekaj ur pred tastovim ubojem je imel Boštjan prometno nesrečo. Ker je zelo rad pohodil plin, ga je v ovinku, le sto metrov od doma, odneslo s ceste. Prepozno je pritisnil zavorno stopalko in pristal v jarku. »Slišala sem, kako so škripale gume. Nato je ves besen prišel domov. Toda vse do večera se ni zgodilo prav nič, kar bi nakazovalo, da se bo primerila tragedija,« je poudarila Andreja.

Boštjan Breznik je stari znanec ormoških policistov. Toda brezposelnež nima debele kartoteke le na policijski upravi, ampak tudi v ormoški bolnišnici. Izvedeli smo, da se je kar štirikrat zdravil na tamkajšnji psihiatriji. »Jemal je antidepresive, imel je psihične težave. Večkrat je grozil, da si bo kaj naredil. Nazadnje je imel tudi težave s srcem. Jemati bi moral zdravila, a tega ni počel, odreči pa bi se moral tudi alkoholu,« je s težkim srcem poudarila Andreja. Izvedeli smo, da ima Boštjan za seboj tri enotedenska zdravljenja v psihiatriji. Še več. Nazadnje je bil v rokah zdravnikov pred 14 dnevi, a se je po enodnevnem »dopustu« vrnil domov. Policisti so ga poznali, saj se je po cestah vozil z različnimi – tudi neregistriranimi – avtomobili in za nameček še brez izpita. Tega menda sploh nikoli ni opravil.