Iz goreče hiše rešila sina in omedlela

BRLOG – O materah govorijo pesmi, knjige, filmi. Svojim otrokom niso dale samo ljubezni, ampak življenje samo. 17-letnemu Alešu iz vasice Brlog v okolici Krškega ga je 41-letna Joža Olovec podarila kar dvakrat. Prvič, ko ga je rodila, drugič v zgodnjih urah, ko ga je še zadnji hip potegnila iz goreče hiše in tako rešila pred gotovo smrtjo. Aleš je še vedno v težkem zdravstvenem stanju, a imajo zdravniki upanje, da se bo izvlekel brez hujših posledic.

Nočna drama

Maloštevilni prebivalci v vasici Brlog, kjer je hiš zgolj toliko, da bi jih lahko prešteli na prste obeh rok, so bili še nekaj dni po nedavnem požaru pretreseni in so se spraševali, kaj vse bi se še lahko zgodilo. Sredi noči je namreč na hišni številki 5 zagorelo. Stara hiša je bila na enem koncu lesena, zato se je hitro vnelo. Tam so prej živeli mati Joža in trije sinovi, Aleš, Igor in Tomaž, a se je slednji že pred časom preselil, ustvarja si svoj dom. Mlajša otroka še vedno hodita v šolo.

Okoliščine tega dogodka so bile za družino kljub veliki tragediji, ki jo je doletela, tudi nekoliko srečne. Sreča je bila, da je bil sin Igor odsoten, na zabavi s prijatelji, Joža pa je že nekaj dni spala v šotoru pred hišo zaradi vročine. Tako je bil v trenutku požara v hiši samo Aleš.

Očitno se je ta še zadnji hip, preden bi bilo zares prepozno, zbudil sredi ognja in ves omotičen nekako prišel do vhodnih vrat, naprej pa ni več mogel. Zaradi gostega dima se je zgrudil in z nogami zablokiral dveri. Še pred tem mu je uspelo poklicati na pomoč, da ga je slišala mama Joža v šotoru pred hišo. Njen oče in Alešev dedek Jože nam je dogodek opisoval: »Ona je bila zunaj, vnuk je pa notri spal. Ko je slišala, da je sin začel vpiti, je vstala, in ko je odprla vrata, jo je že dim toliko zalil, da se je morala umakniti korak nazaj. Noter ni mogla priti, ker je bil pob z nogami uprt ob vrata in je ležal na tleh. Z nogami je razbila vrata, da je prišla do njega. Ni mogla drugače. Baje se je Aleš z nogo v vrata uprl, da ga ni mogla takoj potegnit ven. Praktično je bil že v komi, ko ji je uspelo. Če bi bila še ona notri, jima ne bi bilo pomoči.«

Ko ji je uspelo rešiti sina, je tudi sama omagala in izgubila zavest. Takrat se je nekako za silo zavedel Aleš in mu je kljub hudim opeklinam uspelo priti nekaj metrov stran do najbližjih sosedov in pozvoniti na vrata. Jože in Stojanka Barbič sta se zdrznila iz trdnega spanca. Jože se spominja: »Midva sva že spala, ko naju je prišel zbudit fant. Bil je ves opečen.« Nemudoma sta se oblekla in priskočila na pomoč, tako kot tudi drugi sosedje, ki jih je zbudil nočni hrup. Skupaj so nato do prihoda gasilcev polivali bližnje objekte, da se ogenj ne bi razširil po vasi.

Ostali brez vsega

Stojanka Barbič, ki je bila šokirana še nekaj dni zatem, pravi, da je bila tako pretresena, da je najprej poklicala policijo namesto gasilcev. Skrbelo jo je za Aleša in Jožo, poleg tega pa se je spraševala, kaj bi se zgodilo, če bi se ogenj razširil še nad njuno hišo: »Kaj te ne bo strah? Še nikoli nisem doživela česa takšnega. Zelo sem se bala, da bi tudi nama zagorelo. Še tako malo, kot imamo in smo težko skupaj zbrali, potem pa da bi še to šlo. To je hudo.«

Gasilci, čeprav so prišli s štirimi avtomobili, niso mogli rešiti domačije, saj je pogorela do tal. Policisti so objekt oblepili s trakom, preiskava o vzroku požara še ni končana. Jožo so odpeljali v bolnišnico v Brežice, a jo kmalu spustili domov. Sin Aleš se je za življenje boril v ljubljanskem kliničnem centru. Zaradi hudih težav z dihanjem in opeklin je bil nekaj dni celo v umetni komi. Joža nam je o tem povedala: »Še zdaj se tresem. Sina grem danes pogledat, včeraj se je zbudil iz kome. Govori še ne, gleda pa že. Če ga ne bi polivali z vodo, bi bilo še hujše. Zelo sem se bala, da ne bi oslepel. Še dobro, da drugega sina ni bilo doma, saj ne bi mogla izvleči še njega ven.«

Joža in njeni sinovi so ostali brez vsega, ognjeni zublji so jim uničili vso lastnino. Edino, kar je ostalo mami treh otrok, so dokumenti, te je imela v avtu. Zato nujno potrebuje pomoč. Obrnila se je že na občino Krško in Rdeči križ; župan Miran Stanko naj bi ukrepal takoj po vrnitvi z dopusta. Pravi, da hoče ostati v Brlogu: »Ne vem, kaj bomo. Na občini so rekli, da bodo pomagali. Jaz ne grem od tukaj.« Prva dva dneva po dogodku je živela pri najstarejšem sinu Tomažu, zdaj se je preselila k sestri, ki še kako dobro razume njeno tragedijo: »Tudi njej je pred petimi leti zgorela hiša. Kot da se je hudič spravil nad našo družino ... «