KRANJ, LONDON – London je evropsko velemesto, svetovljansko in zvezdniško. Je finančna metropola, kjer kar kipi od številnih kultur, narodnosti in hitov. A je tudi tista prestolnica, kjer se po zadnjih podatkih porabi največ kokaina v Evropi.
Zdi se, da so tam prav navdušeni nad snegom, kot Otočani pravijo temu močnemu možganskemu poživilu. Izvedenci so celo ugotovili, da je kar 80 odstotkov vseh bankovcev, ki krožijo po Veliki Britaniji, že bilo v stiku s kokainom. V Londonu je ta odstotek še višji, izmed petsto testiranih bankovcev le na štirih niso našli njegovih sledi.
Novodobni krpani
Kar dobro vedo tudi prebrisani Slovenci, ki si prizadevajo v krpanovski maniri že vrsto let na Otok pritihotapiti, če se le da, čim več – belega praška. Na londonskih ulicah stane gram tega modnega poživila, denimo, 40 funtov. Če je prašek kakovostnejši, je lahko cena seveda še višja, menda tudi do 100 funtov. In če tihotapcu naposled le uspe, je v hipu poplačan marsikateri dolg in marsikatera težava je na videz takoj odpravljena.
Toda ne le pritihotapiti, treba je imeti tudi srečo in prelisičiti tamkajšnje budne varnostne organe ter silno zavzeto Nacionalno agencijo za boj proti kriminalu (National Crime Agency), ki je že stopila na prste znameniti gorenjski navezi.
Spomnimo se dveh primerov iz poletnih dni leta 2001, ko so britanski cariniki najprej aretirali mladega slovenskega avtoprevoznika, ki je prevažal 40 kilogramov prepovedane droge, le kakšen mesec zatem pa še dva (prav tako) iz okolice Kranja; ta dva sta hotela ob 20.40 po angleškem času Britancema predati pnevmatiko tovornega vozila, ki pa je bila zaradi 60 kilogramov natlačene in prepovedane vsebine – preveč sumljiva.
Da, to je bila balkanska pot (prepovedanih drog), ki je šla, kot je v svojem diplomskem delu leta 2006 proučeval Alojz Naglič, prav skozi Kranj. Pozneje se je pomaknila nekoliko severovzhodneje.
Brez slovesa
Pred dnevi pa je britanska policija prekrižala pot naslednjemu v vrsti Kranjčanov, to pot Dušanu Kavašu. Morda ne bi niti slišali zanj, če ne bi poklicala oseba, ki želi ostati anonimna. »Ker se bojim njegove neuravnovešenosti!« Opozoriti je hotela, »saj ljudje na povsem neodgovoren način zapuščajo družine, še več, majhne otroke,« je jasno podčrtala. Triinštiridesetletni Dušan je namreč oče petletnega sinka, čigar mamica, da bi bilo še huje, prestaja zaporno kazen na Igu.
Dušan je bil, kot smo izvedeli, izjemno marljiv in tudi vesten, delal je za solidna podjetja, celo v Dubaju. Otroci so ga od nekdaj občudovali, rad je nasmejal družbo. Zanimala ga je tudi glasba, ki pa jo je, kot smo slišali, v zadnjih desetih letih nadomestil s hazardom... in še čim. Na lepem je obrnil ploščo: »Ah, za 900 evrov pa že ne bom hodil v službo!«
Še tik pred tem je živel na veliki nogi, vajen vseh sladkosti in radosti, ki pa so se mu vse bolj in bolj oddaljevale ter postajale komaj vidna pikica v daljavi. Že kmalu je napočil dan, ko so bila najlepša leta le bled spomin; realnost pa popolnoma brezupna. Vrtiljak se je v njegovem primeru zavrtel v napačno smer, postajal je nezanesljiv, zajedalski, »manipulativen in zadolžen do vratu,« smo še izvedeli od osebe, ki je pričakovala, da ga bo vsaj rojstvo sinka streznilo, tako rad ga je imel, a preprosto ni šlo.
Šestindvajsetega julija so ga domači še zadnjič videli. »Niti poslovil se ni...« Malček je prišel iz vrtca, spraševal, kje je ati, ga čakal, ga zvedavo iskal, a zaman. Kmalu bo šel v šolo in nosil rumeno rutico. Pa ga bo tedaj smel prijeti za ročico in pospremiti do šolskih vrat? Vprašanja se namreč kar vrstijo: kdo neki bo postal njegov rejnik, teti ali babica? Kdo drug? S tem se že ukvarjajo uradne institucije. Tokrat jih je treba pohvaliti!
Na vse ali nič
Prejšnjo nedeljo se je vendarle javil, a je bil njegov klic dolg le minuto, ne več ne manj. »Dobili so me! V Londonu sem!« Solze so mu napolnile oči. »Poskrbi za malega!« Tu, tu, tu, tu, tu, je prekinilo.
Zaradi izkušenj z njim je oseba, s katero smo se pogovarjali, sprva pomislila, da se spet norčuje, igra, manipulira, zato je brž preverila še na kranjski policiji. A izkazalo se je, da to pot ni igral: Dušana naj bi ujeli s tremi kilogrami kokaina; dogaja se mu podobno, kot se je z njegovimi rojaki pred trinajstimi leti.
Njegovi domači za zdaj tavajo v popolni temi, kakšna bo obsodba, kdaj bo sojenje, ali ima odvetnika, kje natančno je, toda o nečem so popolnoma prepričani: da bodo za malega storili vse, prav vse!
Da bi končno splezal na zeleno vejo, se je njegov očka pač odločil staviti na – vse ali nič.
MZZ sodeluje s CSD
Ministrstvo za zunanje zadeve RS je 11. avgusta dobilo obvestilo britanskih organov pregona o primeru Kavaš. »Vse odtlej primer spremljamo v sklopu svojih pristojnosti, ki se nanašajo tudi na ureditev skrbništva nad petletnim otrokom priprtega slovenskega državljana – postopek glede skrbništva vodi pristojni center za socialno delo,« so sporočili z MZZ. »Veleposlaništvo RS v Londonu v konkretnem primeru sicer ni prejelo zahteve po obveščanju svojcev, pri čemer pa smo od CSD Kranj izvedeli, da so bili svojci o priporu Dušana Kavaša obveščeni neposredno od priprtega. Svojci se neposredno na MZZ v tej zadevi še niso obrnili.«
Otrok bo pri eni izmed tet
Kako je s petletnikom, smo povprašali tudi pristojni CSD Kranj. Izvedeli smo naslednje: da je otrok ta hip pri sorodnikih, da se za njegovo rejništvo išče najustreznejšega sorodnika, da je CSD poizkušal prek MZZ vzpostaviti stik z očetom, saj želijo slišati tudi njegovo mnenje. Že v kratkem se bodo na CSD oglasili vsi najbližji in poskušali najti skupen konsenz. Je pa CSD pridobil podatek iz vrtca, da je z otrokom za zdaj vse v najlepšem redu, pohvalil je tudi Kavašave najbližje, ki ustrezno sodelujejo. Pa še to: CSD naj bi upošteval očetovo željo, da bi bil otrok v prihodnje pri eni izmed tet (njegovih sester).
Bogataš, a dolgo v ječi
Če bi v Sloveniji prijeli osebo, pri kateri bi našli tri kilograme kokaina, bi jo kaj lahko doletela celo kazen do 15 let zapora! »Odvisno od okoliščin, denimo, ali gre za povratništvo, kaznivo dejanje, storjeno v združbi...« so nam sporočili z naše policije. Kazni v Veliki Britaniji so sicer primerljive, a se razlikuje postopek. Izvedeli smo še, da bi za toliko kokaina na črnem trgu lahko iztržili od 300.000 do 600.000 evrov, odvisno od kakovosti, koliko primesi bi mu morali še dodati, ali ga prodajamo na drobno ali v večjih količinah.
