TRAGIČNO

Ivanko do smrti zbil smetarski tovornjak

Objavljeno 30. marec 2015 21.36 | Posodobljeno 30. marec 2015 21.36 | Piše: Boštjan Celec

Za 77-letno Ljubljančanko Ivanko Suhadolc usoden pozabljen slušni aparat.

Pri vzvratni vožnji do smetnjakov je ni mogel videti. Foto: Igor Mali

LJUBLJANA – Bilo je leta 2009: voznica smetarskega tovornjaka mariborskega komunalnega podjetja Snaga je med vzvratno vožnjo spregledala 50-letno peško in jo povozila do smrti. Dve leti pozneje: voznik tovornjaka za pobiranje odpadkov je v Ljubljani med speljevanjem vzvratno usodno povozil 63-letnika. Ali leta 2012: na Tbilisijski v Ljubljani je smetarsko vozilo Snage pri vzvratni vožnji prevozilo 77-letno peško, ta je na kraju nesreče umrla. Lani: v Izoli je voznik komunalnega vozila pri vzvratni vožnji zbil 87-letnico. Mrtva je. Prejšnji mesec: voznik ljubljanske Snage je za Bežigradom pri speljevanju s sprednjim levim delom zadel 71-letno peško, ta je postala še ena smrtna žrtev prometnih nesreč. Pred dnevi: smetarsko vozilo mariborske Snage je na kolesarski stezi trčilo v 13-letnega kolesarja, nato pa ga še prevozilo. Kronisti so poročali o hudo ranjenem otroku.

Smrtna žrtev na voznika

V mariborski Snagi so nesrečo obžalovali in v takojšnjem sporočilu za javnost zapisali, da je vsa njihova skrb namenjena mladoletnemu kolesarju ter njegovi družini. Sicer pa, so dodali, s teoretičnimi in praktičnimi izobraževanji redno skrbijo za varno in odgovorno vedenje svojih zaposlenih v prometu: »Ta skrb se kaže v zelo nizkem številu hujših prometnih nesreč, ki se zgodijo z največjimi in najtežjimi vozili našega voznega parka. Zavedamo pa se, da smo, ko smo vsak dan na terenu z 18 smetarskimi vozili, nenehno izpostavljeni tveganju, da se nezgoda zgodi.«

V resnici je prometnih tragedij, v katere so vpletena smetarska vozila, kar precej. Po februarski za Bežigradom – policisti so proti vozniku vložili kazensko ovadbo – so se oglasili tudi v ljubljanski Snagi. Kot je dejal Igor Petek, svetovalec direktorja podjetja, nobeden od trojice njihovih delavcev, ki so bili v oziroma ob vozilu, menda ni videl peške. Strinjal se je, da je na Slovenskem odločno preveč nesreč, v katere so vpletena smetarska vozila. Razmere celo zelo vzbujajo skrb, če lahko sodimo po njegovi oceni, da statistično šoferja, ki smetarsko vozilo vozi 35 let, v tem času doleti ena smrtna žrtev.

Smetarski tovornjaki so, je v pogovoru za Delo nadaljeval Petek, »izrazito nepregledni in prevečkrat se jim približamo preveč lahkomiselno«. Rešitev? »Previdnost, previdnost in še enkrat previdnost. Pa ne samo na naši strani, ampak tudi na strani drugih udeležencev v prometu.«

Že bežen pregled poročil o takih nesrečah daje vedeti, da je smetarsko vozilo za (neprevidne) pešce in druge udeležence v prometu najbolj nevarno, ko vozi vzvratno, čeprav ima prižgane vse štiri smernike, rotacijsko luč, oddaja pa tudi nadležen zvok v obliki glasnega piskanja. O kar več nesrečah so poročali, da starejše žrtve tega piskanja zaradi težav s sluhom niso slišale, in ena od takih zgodb – 29. maja 2012 se je torej zgodilo v eni od slepih servisnih ulic Tbilisijske v Ljubljani – je zdaj dobila epilog na kazenskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča.

Videl že povoženo

Ivanki Suhadolc se je tistega jutra mudilo na avtobus, z upokojenskimi prijatelji se je odpravljala na morje. Stopila je na sredino cestišča ter s kovčkom na kolesih zakorakala proti postaji. Slabo je slišala, očitno si ni namestila slušnega aparata, tega vsaj ob preiskavi nesreče niso našli. Če bi ga uporabljala, bi slišala piske, ki so prihajali izza njenega hrbta.

Njena 88-letna sestra Ana se spominja, da jo je klicala ena od potnic z avtobusa, zakaj Ivanke ni, ker imajo ob sedmih odhod. »Takoj sem poklicala vnuka, naj gre pogledat, kje je.« Vnuk Danilo je šel »po njeni poti. Ko sem prišel do kraja nesreče, mi je policist rekel, da je bolje, če je ne vidim. Takoj je pristopil tudi voznik tovornjaka in mi izrekel sožalje. Sprejel sem ga, kaj pa naj. Zgodila se je nesreča, nazaj pa je tako ne bomo dobili.«

Organi pregona so zaradi povzročitve smrtne prometne nesreče iz malomarnosti na zatožno klop posadili Snaginega voznika, 35-letnega Klemna Plestenjaka. »Žal mi je, da se je zgodilo. Cesta je zelo ozka, na eni strani so bili parkirani avtomobili, zaradi robnika na drugi strani pa sem imel le nekaj centimetrov manevrskega prostora. Eden od sodelavcev je zaprl promet, z drugim, ki je bil ob meni v kabini, sva se vzvratno pomikala proti smetnjakom. Na ozkokotno kamero se nisem mogel zanašati, saj je kazala le delovni prostor za nalaganje smeti in pičli meter ceste za njim. V stranskih ogledalih nisem mogel videti na cestišče, ozirati se čez ramo ne bi imelo nobenega smisla, saj je za kabino nakladalni prostor, ki je višji od kabine.«

Kdaj je zaznal, da je nekoga prevozil z zadnjimi in prednjimi kolesi? »Šele ko sem jo videl skozi prednjo šipo.«

Po tej nesreči naj bi na Snagi uvedli nekaj sprememb, v vozila tudi namestili kamere, ki vozniku bolje pokažejo, kaj se med vzvratno vožnjo dogaja za njimi. Vekoslav Kamnikar, sodni izvedenec cestnoprometne stroke, je izračunal, da se je Plestenjak pomikal s hitrostjo devet kilometrov na uro in bi peško, tudi če bi jo zaznal s pomočjo kamere, glede na potreben reakcijski čas za zaviranje zagotovo zadel, le posledice morda ne bi bile usodne. »Če bi jo torej opazil.« Toda kamera mu ni bila v pomoč, se strinja izvedenec, v vzvratnih ogledalih pa peške zagotovo ni mogel videti.

Ker tožilki Mateji Gregorčič ni uspelo z dokaznim predlogom, naj si izvedenec od Snage priskrbi prejšnje kamere ter se prepriča, ali so bile v glavnem res osredotočene na območje nakladanja smeti, so že na prvi sodni dan za Plestenjaka izrekli sodbo v imenu ljudstva. Predstavnica organov pregona je vztrajala, da je kriv, toda glede na naravo dejanja, nizko stopnjo kazenske odgovornosti (nezavedne malomarnosti) in doprinos oškodovanke (hodila je po cestišču) je zanj predlagala kazen 14 mesecev pogojnega zapora s preizkusno dobo treh let. Senat pa je bolj prepričal Plestenjakov odvetnik mag. Mitja Jelenič Novak, tudi z zadnjim stavkom, da »nihče na njegovem mestu ne bi mogel preprečiti te tragedije«.

Sodišču v dvomu ni preostalo drugega, kot da razsodi v korist obtoženca. Senat verjame, da Snagin voznik peške ni mogel videti v vzvratnih ogledalih in da mu to ni omogočal niti zorni kot kamere. 

Deli s prijatelji