LJUBLJANA – Dva meseca sta minila od smrti najbolj znane slovenske Rominje Elke Strojan, kmalu zatem pa je njena družina po sodni pošti izvedela, da je dva njena otroka doletela še ena pravnomočna sodba slovenskih sodišč. Sodili so štirim, 47-letnega Miho in 38-letno Jasno so spoznali za kriva, nad pregonom 36-letne Violete in 27-letnega Igorja pa so tožilci obupali in še pred koncem prvostopenjskega postopka umaknili obtožbo.
Izdali so jih šparglji
Vsi so sicer že stari znanci sodišč, a se jim običajno ne ljubi sedeti na zatožni klopi in tudi okrožna sodnica Andreja Sedej Grčar je imela kar veliko težav, da jih je zbobnala predse. Potem ko so na predlanskem predobravnavnem naroku krivdo zanikali in je proti njim razpisala glavno obravnavo, se je na prvi razpravi pojavil le Igor, preostale trojice pa niti policisti niso izbrskali. Neumorna sodnica je tudi za naslednji termin v akcijo poslala može postave, ki pa so v sodno palačo znova javili, da so ostali praznih rok. K temu, da je vse skupaj na začetku lanskega leta le lahko steklo, je pripomogla odreditev pripora za Jasno in Violeto, Miha je tedaj že bil priprt zaradi drugega postopka, Igor pa je prestajal kazen zaradi drugega greha.
Po obtožnici sta bila najbolj nasilna Miha in Jasna, tožilstvo jima je očitalo, da sta s silo preprečila delo uradni osebi, ko ta opravlja naloge policije, obtožena sta bila še zaradi kaznivega dejanja poskusa preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi. Igor in Violeta pa naj bi z neznanimi storilci sodelovala v skupini, ki je poskušala preprečiti uradno dejanje uradni osebi.
Dogajalo se je 24. maja 2010, policista Dalibor Vukovič in Damjan Levstik sta vedela, da je bilo tisti dan prijavljenih več tatvin špargljev, zato je po 21. uri zvečer njuno pozornost kajpak pritegnil avtomobil, ki je s prižganimi lučmi stal med njivami ob Obvozni cesti. A je voznik – izkazalo se je, da je to bil Violetin tedanji partner Rok – pritisnil na plin in z njo ter njenima majhnima otrokoma zdirjal v Roje v kraljestvo Strojanovih. Policista sta mu sledila in tam je vse skupaj postalo precej burno, po zraku so namreč letele kletvice, kamni, lonci in kozarci.
Pretil bi v romščini
Romi so na sodišču kajpak trdili, da se policistoma ni uprl niti en polnoletni član družine, vse skupaj so zvalili na otroke, ki kazensko ne morejo biti odgovorni. Miha je, denimo, ugovarjal trditvi iz obtožbe, da je hujskal k uporu: »Kje pa. In tudi če bi, kako pa policista to vesta? Jaz bi to zagotovo počel v romščini in me ne bi razumela. Tudi vi me ne bi, gospa sodnica.« Da je v smeri policistov res odfrčal kak kamen, je sicer priznaval. »Toda metali so otroci, stari osem ali deset let,« je razlagal Miha in se glasno čudil, zakaj je na zatožni klopi njegov brat Igor. »Tistega večera ga sploh ni bilo doma. Pozneje je Vukoviča še vprašal, zakaj ga je lažno namočil. Ta mu je odvrnil, da smo za njega vsi enaki in naj se zmenimo kar med seboj.«
Besedo je prevzel Igor in sodnici sporočil, da je bil tistega večera pri tastu v Kočevju, a se mu bojda svita, zakaj se je znašel v zgodbi. »Tako se mi Vukovič maščuje. Vedno sem bežal, ko me je ustavljal, on pa me je lovil. Veste, nimam izpita.«
Za njim je Jasna sodnico podučila, da sploh ni grešnica, ampak žrtev, saj so jo oči zaradi solzivca vso noč tako pekle, da ji ni pomagalo niti, ko ji je sin obraz polival z vodo. »Hotela sem le do svoje triletne punčke, ki je bila pri moji mami v šotoru. Morda sem nekaj malega kričala, a le, da naj pazijo na otroke, ko pa sem šla mimo policista, me je kar tako pošprical. Ničesar mu nisem storila, le mimo njega sem hotela. Gospa sodnikarica, jaz nisem udarila nikogar, in to priznam. V življenju nisem udarila nikogar.«
Sedej Grčarjeva je dala v dvorano poklicati še Violeto: »Tako je bilo, kot je rekla sestra, in to na sodišču velja.« Kako pa ve, kaj je govorila Jasna, če je tedaj ni bilo v dvorani. »Tako, kot je rekla,« je trmasto vztrajala Violeta in dodala, da je laž že to, da je bila tistega večera ob njivi v Rokovem golfu. Doma je bila, saj so se že začeli popadki in naslednjega dne so jo odpeljali rodit. »Datuma pa ne vem, ker mi smo nepismeni.«
Ker so si torej otroci Elke Strojan tako podobni, da jih je težko razločiti brez kančka dvoma, niti zaslišana policista nista mogla z gotovostjo trditi, da sta bila Violeta in Igor res med uporniki, zato sodnici ni preostalo drugega, kot da za njiju izreče zavrnilno sodbo. Je pa obsodila Miho na leto in dva meseca zapora ter Jasno na deset mesecev pogojnega zapora.
Miho je torej že ali ga kmalu bo doletel poziv na prestajanje kazni. Ko so mu sodili za ta greh, ni bil na prostosti, saj je zanj veljalo, da je »oče dveh otrok v starosti 14 in 16 let, ki prejema 300 evrov socialne pomoči in je brez premoženja, ki je bil doslej že obsojen in je v drugih kazenskih postopkih, na prestajanju kazni v ZPKZ Ljubljana«.
