Irina iz Ukrajine svojega Slovenca Jožeta težko vidi

LJUBLJANA – Jože Vidmar, ki v Srbiji prestaja osemletno zaporno kazen zaradi neupravičene proizvodnje drog in prometa z njimi, je na slovenskem sodišču v nekaj minutah ostal brez zagovornika. Po uradni dolžnosti mu je bil dodeljen odvetnik Andrej Jarkovič, a ga na sodišče ni bilo. Namesto njega je prišel odvetniški kandidat Andrej Debevec, pri katerem pa se je zapletlo, saj ga je ljubljanska višja sodnica Lea Habjanič opozorila, da Vidmarja ne more zastopati, če nima njegovega pooblastila. Debevec je nato s telefonom v roki zapustil dvorano in se čez minuto vrnil ter sporočil, da Jarkovič zaradi zasedenosti ne more priti na obravnavo. Ker v tem primeru navzočnost odvetnika ni bila nujna, je Debevec pospravil svoje papirje in se poslovil. Na Vidmarjevo srečo je sodišče lahko kljub temu nadaljevalo javno sejo v zvezi s postopkom prenosa izvršitve kazni v Republiko Slovenijo. Obsojeni Jože iz Velikih Les pri Ivančni Gorici si namreč želi, da bi preostanek zaporne kazni (za rešetkami je vse od 13. decembra 2014, ko so ga poslali v pripor), torej še šest let, prestal v slovenskem zaporu. Sem bi se rad preselil iz največjega srbskega zapora v Sremski Mitrovici, kjer ždi od 13. julija lani. Tu bi ga lažje obiskovali tudi njegovi trije otroci in zunajzakonska partnerica Irina iz Ukrajine. O paru smo v Slovenskih novicah poročali že leta 2012, ko nam je Vidmar opisal kalvarijo, ki jo je doživljal s partnerico, v katero se je zaljubil, ko je med eno od tovornjakarskih službenih poti v kraju Lvov nalagal hlodovino. Irina se je takrat borila s slovenskimi birokratskimi mlini zaradi urejanja začasnega oziroma pozneje stalnega prebivališča. Vidmar je takrat zagrozil z bivakiranjem v Ljubljani in protestom pred parlamentom. Irina, kot nam je povedala konec leta 2014, je papirje na srečo uredila, tako da ima pri nas že stalno prebivališče. To pa ji ne pomaga nič, saj svojega dragega zaradi njegovih grehov v Srbiji še nekaj časa ne bo mogla videti doma.

Najprej zvalil krivdo na šefe

Vidmarja so 13. decembra 2014 prijeli na mejnem prehodu Gradina, ko je zapustil Bolgarijo. Carinikom je okoli treh zjutraj v oči padel tovornjak hladilnik, ki ga je vozil. Kaj hitro se je začel podroben pregled tovora, v roke so med drugim vzeli tudi skener in pod streho hladilnika v prostoru za izolacijo našli 78 kovinskih škatel. Še preden so se dokopali do njih, jih je Jože presenetil z besedami, da iz Turčije proti Bosni ne prevaža le slaščic, ampak tudi drogo. To je potrdila analiza belega prahu v škatlah. Šlo je za kar 38 kilogramov zelo čistega heroina. Kot je povedalo vodstvo srbske carine, so prestregli eno od pošiljk po tako imenovani balkanski poti heroina.

Pred preiskovalnim sodnikom je Vidmar priznal, da je vedel, da prevaža prepovedano drogo, pri čemer pa je del krivde želel zvaliti na šefe v domovini. Njihov ukaz naj bi bil, naj v bosanskem Brčkem pri naročniku odloži slaščice, nato pa s heroinom nadaljuje pot do Slovenije. Lastnik tovornjaka oziroma direktor podjetja za cestni tovorni promet je za naš časopis vsakršno povezavo s pošiljko mamil zavrnil in dodal, da so padli v godljo ne krivi ne dolžni. Z Vidmarjem naj bi se slišala le nekaj ur pred dogodkom, ko mu je ta sporočil, da ima težave z dovajanjem goriva in bo na pomoč poklical servisno službo. No, na koncu, ko so mu sodili na višjem sodišču v Pirotu, je Vidmar priznal, da je bil glavni motiv za tihotapljenje droge želja po zaslužku. Sprva je bil obsojen na deset let zapora, pritožbeno sodišče pa mu je kazen znižalo na osem let. Ali bo preostanek kazni lahko odslužil pri nas, mu bo naše sodišče, ko bo o tem odločilo, sporočilo po pošti.