TRST – Na tržaškem sodišču se je po rednem postopku začelo sojenje inštruktorjema potapljanja Fabiu Bozzatu in Robertu Bendottiju iz Bergama, ki sta konec julija 2010 vodila tečaj z opremo imenovano rebreather (polzaprti sistem dovajanja zraka, pri katerem potapljači pri izdihu ne izpuščajo mehurčkov in je zato najbolj uporabljan v vojaške namene in za raziskovanje morskih in vodnih živali), ki je bilo zaradi številnih napak pri sami organizaciji tečaja in na opremi usodno za izkušena slovenska potapljača, 31-letnega Žigo Dobrajca in deset let starejšega Sama Alajbegovića. Zanju je bil usoden potop zadnji dan tečaja, ko sta oba pod morsko gladino morskega rezervata pri Miramaru izgubila zavest. Dobrajca so odpeljali v bolnišnico na Katinari, kjer je po nekaj dneh umrl, Alajbegovića pa so po večurnem iskanju iz morja potegnili že mrtvega.
Državno tožilstvo je zaradi smrti slovenskih potapljačev za kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti obtožilo organizatorje tečaja, orožnika Marca Panica in Nicola Dondija in inštruktorja podjetja N.U.E.T. Fabia Bozzata in Roberta Bendottija. Prva sta priznala krivdo in so jima sodili po skrajšanem postopku. Obema je sodišče maja lani prisodilo leto pogojnega zapora, svojcem pa bi morala plačati 230.000 evrov odškodnine, zaradi pritožbe na prizivno sodišče pa kazen še ni pravnomočna.
Inštruktorja Bozzato in Bendotti krivde nista priznala, zato se jima je začelo sojenje po rednem postopku
Obtoženca se še nista zagovarjala, svojo izpoved pa so dale vabljene priče. Diego Comat s tržaške pristaniške kapitanije, ki je vodil preiskavo tragične smrti slovenskih potapljačev, je pojasnil, da so po dogodku zavarovali zaseženo potapljaško opremo, ki so jo pozneje podrobno pregledali izvedenci vojaške mornarice v La Spezii (v preiskavi je sodeloval tudi potapljaški inštruktor Damir Podnar Dado iz Rožne Doline, op. p.), kjer so ugotovili tehnične pomanjkljivosti, poleg tega oprema, ki sta jo uporabljala slovenska potapljača, ni imela podaljšanega A-testa. Zanikal je trditev zagovornikov, da naj bi šlo pred Miramarom le za predstavitev tovrstne potapljaške opreme, temveč da je šlo za usposabljanje, ki zahteva strogo predpisano obnašanje in vodenje organizatorjev in tečajnikov. Organizatorji se tega, vsaj v primeru potopa Dobrajca in Alajbegovića, niso držali.
Comatovo pričanje sta potrdila tudi dva izkušena tečajnika
Menila sta, da je šlo za potapljaški tečaj, ne pa za demonstracijo opreme, in da ga organizatorji niso izvedli po predpisanih pravilih in postopkih. Eden je celo dodal, da se je z opremo potopil sam, čeprav bi po pravilih poleg vsakega potapljača moral biti inštruktor. Med potopom Dobrajca in Alajbegovića je bil v bližini le inštruktor Marco Panico. Priče so tudi zavrnile, da naj bi se pojavilo nerazumevanje navodil, saj je Alajbegović tekoče govoril italijansko, z inštruktorji pa se je Dobrajc sporazumeval v angleščini.
Na sojenju je bil tudi Alajbegovićev oče Juko, ki je potrdil, da svojci nesrečnih potapljačev od organizatorjev in voditeljev tečaja zahtevajo 1,9 milijona evrov odškodnine. »Ne gre za denar, saj noben denar ne more nadomestiti izgube naših najdražjih. Gre zgolj za to, da si organizatorji podobnih tečajev v bodoče ne bi privoščili takih spodrsljajev in nepravilnosti s tako tragičnim koncem, kot ga je imel tečaj pri Miramaru julija 2010,« je dejal Juko Alajbegović in še povedal, da obtožena inštruktorja iz Bergama svojcem nista izrekla niti sožalja.
Sojenje se bo nadaljevalo 17. aprila.
