VIPAVA – Med dogodke, ki vedno pritegnejo ljudi in poživijo dogajanje v naših krajih, nedvomno velja uvrstiti snemanja filmov in preostalih vizualnih vsebin za male zaslone in velika platna v kinematografih. Marsikdo, ki se prerine skozi avdicijo za statista ter se za nekaj trenutkov ali sekund pojavi v končnem izdelku, si lahko tako vsaj za kanček izpolni željo, da bi se preizkusil v svetu igralstva. Toda za take vloge ne delijo filmskih nagrad, na snemanjih je veliko čakanja in priprav ter zelo malo dejanskega snemanja, honorarji pa so daleč od hollywoodskih. Če jih seveda dobite ...
Mafijski film
Na Vipavskem so se ljudje nemalo razveselili, ko so izvedeli, da bodo Italijani sredi njihove vasi s pristnim starinskim obličjem snemali film o enem bolj razvpitih tamkajšnjih mafijcev, Feliceju Manieru iz Veneta. Za eno od lokacij, na katerih so potekala snemanja, so izbrali Vipavo. To mestece blizu italijanske meje ni dosti spreminjalo podobe, zato je primerno za filme, ki se dogajajo v preteklosti, pa tudi sicer so tod snemali ogromno filmov – od Tantadruja in filma Ne joči, Peter pa do Črnih bratov ter Cirkusa Columbia. Ter seveda tudi pričujočega filma Faccia d' Angelo, kot so po vzdevku mafijca Angelski obraz imenovali stvaritev, snemano lansko pomlad.
V filmu sta poleg italijanskih igralcev nastopila dva vidnejša obraza slovenske kinematografije, Sebastijan Cavazza in kaskader Rok Cvetkov. Ter nekaj sto lokalcev, ki so statirali oziroma igrali manjše vloge v filmu o gangsterju z nedolžnim obrazom, ki je najprej dolgo bežal pred roko pravice, nato pa je bil obsojen na 30 let zapora, postal skesanec ter izdal skrivnosti svojega kriminalnega življenja. Produkcijo filma na naši strani so zaupali Svetu filma iz Ljubljane, ki je mednarodna družba z izpostavami po Balkanu.
Že med snemanjem filma se je na zadnji snemalni dan zgodil nevsakdanji incident, o katerem smo prvi poročali prav v Slovenskih novicah: eden izmed voznikov ekipe je bil med snemanjem v goriškem zaporu zadržan, ker so tamkajšnji organi pravice ugotovili, da mora zaradi starih grehov šest mesecev ostati za laškimi rešetkami! Film so uspešno dokončali brez njega, domačini pa so bili sprva zadovoljni. »Bilo je dosti upokojencev, ki so upali, da bo snemanje malo za zanimivost, malo za priboljšek,« je pojasnil domačin Martin Groznik, ki je tudi sam pripeljal nekaj ljudi v veri, da bo vse potekalo po dogovoru. Zanimivost so doživeli, priboljška pa še ne. Možakar za točilnim pultom gostilne Hrovatin je v šali povedal grenko resnico: »Jaz sem vedel, da je za mafijo bolje ne delati.«
Udrli so se v zemljo
Gospodar gostilne Tomaž Hrovatin z grenkobo opisuje, kako so odnosi pri snemanju filma prešli iz dobrih v slabe: »Z drugimi filmarji imamo dobre izkušnje, pri njih pa se je zapletalo že med snemanjem: ne da bi mi povedali, so začeli polivati fasado gostilne z vodo iz gasilske cisterne, da je bil prizor v dežju videti bolj resničen.« Zdaj mu slovenski producenti ne odgovarjajo na klice, pravi in pokaže pogodbo z zneskom 1500 evrov: »Poslal sem jim račun in opomin, pa so se v Ljubljani začeli delati norca iz mene. Dobil sem odgovor, da je račun izdan neutemeljeno. Ko sem jim poslal pogodbo, so rekli, da ne poznajo človeka, ki je podpisal pogodbo.«
Gostilna s starinsko patino, v kateri se je v filmu dobila mafijska družba in se prepirala, je bila ena od baz med snemanjem. »Vse je bilo v redu do računa; zgodi se za kako pivo, ne pa za tako zadevo,« malce nejevoljno de Hrovatin. Groznik pravi, da je večina statistov nastopala v dveh dneh. »Enkrat smo na Zemonu snemali za 40 evrov, drugič za 30. Vso noč smo čakali tam in zmrzovali v kostumih, ženske je zeblo kot strela, denarja pa ni. Takoj ko si imel večjo stvar – moj brat je bil župnik – pa si dobil denar,« razlaga izkušnje Vipavcev s producenti Angelskega obraza. Naštejejo nekaj obrtnikov; enim so bile obveznosti poravnane, drugi trdijo, da niso dobili beliča za svoje sodelovanje v filmski industriji. Težka je filmarska, še posebno v Sloveniji. Igralci nam vmes kažejo kadre in slike s snemanja. »Tu smo šteli solde, dva kubika jih je bilo,« se spomni Martin ter reče Tomažu. »Pokaži jih, nekaj smo vseeno dobili plačano.« Slednji izvleče šop neveljavnih lir ter pomaha z njimi.
Kdaj bodo ljudje dobili obljubljene honorarje, nam ni uspelo izvedeti: v prazno so zvonili tako oba stacionarna telefona podjetja Svet filma kot tudi mobilni telefon producenta Vladimirja Krstevskega (ki ga poleg producentke Maje Mučevi omenjajo kot osebo, od katere pričakujejo denar Vipavci). Na naslovu podjetja, ki stoji blizu ljubljanskega BTC, ni bilo nikogar doma.
| Osmoljena tudi Pošta Slovenije Tudi na Pošti Slovenije niso zadovoljni s sodelovanjem s podjetjem Svet filma, ki so mu omogočili uporabo pošt v Vipavi in Portorožu. »Omenjena produkcijska hiša do danes ni poravnala vseh svojih obveznosti, dogovorjenih s Pošto Slovenije. Medtem ko so bile obveznosti do Pošte Slovenije za najem in čiščenje prostorov na pošti v Vipavi za tisti dan izterjane z izvršbo, v zvezi z najemom in čiščenjem prostorov za pošto v Portorožu še tečejo postopki pred okrajnim sodiščem,« je pojasnila Megi Jarc. Zdi se, da bodo tudi Vipavci še dolgo čakali na denar, in vprašanje je, ali bodo sploh kaj dočakali. Ostale so jim snemalne zgodbe drugačne vrste ter nauk, da tudi pri filmu ni vse zlato, kar se sveti. |
