LJUBLJANA – Igor Bavčar marsikaj obžaluje. Na vprašanje, ali se je kdaj počutili krivega, obžaloval kakšno odločitev, je za Siol.net dejal, da se krivega ni počutil, obžaloval pa je marsikaj. »To, da v Istrabenzu nisem predvidel gospodarske krize, ki je nastopila in ki je z izjemnim padcem delnic, ki je bil v Sloveniji večji kot v drugod v Evropi, na kolena spravila marsikatero gospodarsko družbo. Obžaloval sem, da nisem, kljub temu da je nadzorni svet Istrabenza temu nasprotoval, pravočasno izpeljal prodaje Droge Kolinske, s čimer bi rešil velik del problema zadolženosti matične družbe. Obžaloval sem to, da se nisem bolj potrudil, da bi premagal urad za varstvo konkurence, ki je, kot danes beremo, protizakonito zadrževal prodajo našega drugega paketa delnic Mercatorja, vrednega več kot 100 milijonov evrov, ki bi Istrabenzovo zadolžitev naredil povsem znosno. Marsikaj sem obžaloval in na marsikaj, kar sem počel, gledam danes drugače. Ampak saj poznate misel 'če bi bil vedež, ne bi bil revež'. Vsekakor je moje obžalovanje povezano z dogodki, ki jih v tej gospodarski krizi, ki je tako radikalno posegla v naše gospodarstvo, nisem znal predvideti.«
Ponovil je, da ni zagrešil kaznivih dejanj (napeljevanja k zlorabi položaja in pranja denarja), za kateri so mu izrekli sedem let zaporne kazni. Obregnil se je ob delo policije in tožilstva, češ da vse bolj postajata tista, ki razlagata, kaj je prav in kaj narobe v vodenju ekonomskih poslov ter da kaznivo dejanje zlorabe položaja in zaupanja tolmačita »izjemno ekstenzivno in povsem svojevoljno«.
Pomirjen zre drugim v oči
Kot dodaja, bi lahko rekli, se počuti kot ena izmed prvih žrtev vojne proti tajkunom. »V tem stampedu po eni strani obračunavanja s tem, kar je bilo v preteklosti narobe, za mnoge v politiki, javnosti in medijih sploh ni pomembno, kaj se komu očita. Kot sem že enkrat rekel: ko je razglašena fatva, se ne sprašujejo več, kdo jo je izrekel. Pomembno je, da se zoper tiste, ki jih je doletela, lahko uporabi vsa sredstva, in v tem primeru je dejansko šlo za to. Jasno je, da sem bil načrtno diskreditiran v javnosti. Tako prakso poznam iz preteklosti, vendar me to ne tolaži. Vem, da se nihče drug ne bo boril zame kot le sam, in prizadevam si, da bi svojo resnico lahko pojasnil.« Občasno se dogaja, da zaradi obsodbe iz okolice sliši kakšno opazko, »vendar vsakemu zrem v oči popolnoma pomirjen in prepričan o svoji nedolžnosti.«
Sicer pa Bavčar ni več neposredno aktiven ne v politiki ne v kakšni večji gospodarski družbi, zato se lahko zdi, kot da se je umaknil iz javnosti. V intervjuju za Siol pravi, da predvsem brani »svoje pravice, svoja stališča.« Dela v Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve, drugje pa se ne izpostavlja. Med drugim se ukvarja tudi s pritožbo na sodbo prvostopenjskega sodišča in podobnimi zadevami, ki jih ureja, če želi normalizirati svoje življenje.
