LJUBLJANA – Morda so včeraj popoldne policisti, ki so med poostrenim nadzorom nad tovornimi vozili (ta teden poteka v 29 državah EU) ustavili močno pijanega Slovenca za volanom tovornjaka s priklopnikom, preprečili tragedijo velikih razsežnosti. Na njihovo presenečenje je voznik v zgodnjih popoldanskih urah vozil že precej alkoholiziran, saj je imel v krvi kar 1,34 mg/l alkohola, poleg tega pa sta bili tovorno in priklopno vozilo daleč od tehnične brezhibnosti.
Norost: pijan in z uničenimi zavorami na cesto
Policist je zaradi suma, da na tovornem vozilu z največjo dovoljeno maso 26 ton niso brezhibne naprave za upravljanje (krmilni mehanizem) in da na priklopnem vozilu z največjo dovoljeno maso 18 ton niso brezhibne naprave za ustavljanje (zavorni sistem), odredil izredni tehnični pregled, ki ga je nato opravila strokovna organizacija za tehnične preglede.
Policisti so vozili izločili iz prometa, zoper voznika pa so podali obdolžilni predlog na pristojno okrajno sodišče. Prav tako so začasno, do odprave vseh pomanjkljivosti, odvzeli registrske tablice.
Pomanjkljivosti, ki jih je razkril pregled tovornega vozila: - skupni učinek delovne zavore na tovornem vozilu je dosegal le 29 % učinka delovne zavore pri praznem vozilu, moral pa bi doseči najmanj 50 %, kot določa predpis. Pri tem je bilo na tretji krmilni osi kar 93 % zaviralne sile, morala pa bi biti manjša kot 30 %;
- skupni učinek delovne zavore na priklopnem vozilu je znašal le 3 % učinka delovne zavore pri praznem vozilu, moral pa bi doseči najmanj 43 %, kot določa predpis. Pri tem razlike v zaviralni sili med levim in desnim kolesom na obeh oseh sploh ni mogoče določiti, saj nobeno od koles ni zaviralo;
- naprave za spajanje tovornega in priklopnega vozila so bile že prekomerno obrabljene, kar pomeni veliko nevarnost za udeležence cestnega prometa, saj bi zaradi tega lahko prišlo do loma materiala in do odklopa prikolice med vožnjo;
- zračno vzmetenje priklopnega vozila je bilo popolnoma nedelujoče, saj so bile zračne blazine brez potrebnega pritiska zraka, ki je nujen za delovanje in varno udeležbo vozila v cestnem prometu;
- tehnične hibe so bile potrjene tudi na napravah za upravljanje, tako na krmilnem mehanizmu kot tudi na stabilizatorjih in drugih vezeh na vozilu;
- poleg naštetih bistvenih tehničnih hib so bile ugotovljene še mnoge druge napake na vozilu (stanje luči, bočne zaščite, strgana ponjava, slabo stanje pnevmatik, izrabljeni kolesni ležaji itd.).
|
