LJUBLJANA – Radomir Krajnović se je novembra 2008 zaradi obtožb, da je še z drugimi obtoženimi med majem in junijem tistega leta v Bosni in Hercegovini sodeloval pri prodaji 10 raketometov tipa RBR 64 mm M80 zolja tajnemu delavcu policije in bil zato obtožen sostorilstva pri nedovoljenem prometu z orožjem ali eksplozivom po 2. in 1. odstavku 310. člena kazenskega zakonika, na podlagi mednarodne tiralice znašel v slovenskem priporu. Glede na to, kako hitro pri nas znajo teči sodni mlini, tam seveda ni ostal za kratek čas, ampak je v njem živel vse do maja 2010, ko je bil s sodbo celjskega okrožnega sodišča spoznan za nedolžnega. Čeprav je bilo pravici s tem zadoščeno, saj so, kot so nam pojasnili na tamkajšnjem sodišču, oprostilno sodbo po pritožbi tožilstva potrdili tudi na celjskem višjem sodišču, je bila škoda, ki je bila Krajnoviću s tem povzročena, prevelika. In Krajnović se je s tožbo obrnil proti državi, saj je bil prepričan, da je 539 dni neupravičeno bival za rešetkami.
S tožbo do odškodnine
Od Republike Slovenije oziroma pravosodnega ministrstva je zaradi neupravičenega pripora zahteval 235.769,91 evra odškodnine in še plačilo 2780 evrov mesečne rente oziroma nekaj več kot 22.000 evrov. Kot so nam pojasnili na državnem pravobranilstvu, sta pravdni stranki že 25. oktobra 2013 v predhodnem postopku pred pravobranilstvom za nepremoženjsko škodo zaradi neupravičenega pripora sklenili zunajsodno poravnavo, na podlagi katere je bila Krajnoviću izplačana odškodnina v višini 22.812 evrov, »zato je tožeča stranka po ugovoru Republike Slovenije, upoštevaje že sklenjeno zunajsodno poravnavo, umaknila tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 80.000 evrov«. A Krajnović je nato s tožbo uveljavljal 155.769,91 evra premoženjske škode z zakonskimi zamudnimi obrestmi vred in plačilo 2780 evrov rente na mesec. »Republika Slovenija je za ta del tožbenega zahtevka s tožnikom sklenila sodno poravnavo za 70.000 evrov,« so še pojasnili na pravobranilstvu. Krajnoviću je bilo tako skupno izplačano skoraj 93.000 evrov odškodnine.
Kljub oprostilni ni bilo popolne rehabilitacije
V tožbi je, kot smo izvedeli, Krajnović, sicer hrvaški državljan, ki nikoli ni živel v Sloveniji, saj od začetka 90. let prejšnjega stoletja živi v Franciji, kjer ima tudi družino, zatrjeval, da so ga policisti novembra 2008 prijeli v njegovi domači hiši na podlagi mednarodne tiralice in da je bil od prijetja v treh zaporih. V prezasedenem priporu je moral zaradi očitkov hudega kaznivega dejanja poiskati tudi pomoč psihologa. Medtem ko je bil ves ta čas priprt v tuji državi, je imel lahko le dva obiska prijatelja, po pošti pa je prejel šest paketov. Poleg zdravja, tako fizičnega kot duševnega, se mu je v teh dobrih 18 mesecih pripora porušilo tudi njegovo družinsko življenje, saj je izgubil povezanost s sinovoma, brat pa je z njim prekinil stike, enako tudi sorodniki in prijatelji. Po vrnitvi iz pripora, kot je strnil v tožbi, se ni mogel več vrniti niti v svojo službo, saj mu je bila v podjetju, kjer je bil za nedoločen čas zaposlen kot mehanik specialist za Boscheve črpalke, izročena odpoved. Čeprav je bil oproščen obtožb, je bil v Franciji voden kot nekdanji zapornik, tam si ni mogel urediti zavarovanja, bil je brez službe, to pa je pri njem seveda pustilo hude posledice. V tožbi je še izrazil prepričanje, da mu časti in vsega, kar je izgubil zaradi pripora, v katerega je bil pahnjen pri svojih 56 letih, ne more povrniti niti oprostilna sodba, saj ni zmožen popolne rehabilitacije.