Hrvatiča bi ugrabil, dacarko pa umoril

NOVO MESTO – Kot kup nesreče je iz ljubljanskih zaporov v svoje rodno mesto, Novo mesto, prišel Alen Murn. A kaj ko sta ga pravosodna policista na Dolenjsko pripeljala le na sodišče, kjer smo znova pričakovali kak nov izgovor, zakaj ne more slediti obravnavi.

Omotičen, odsoten?

»Slabo mu je in se mu vrti. Je pod vplivom zdravil. Tudi ko sem se pred sodno dvorano pogovarjal z njim, je bil povsem omotičen in odsoten,« je poskušal o nezmožnosti pričanja sodnika prepričati Murnov odvetnik Dejan Marković.

A sodnik Boštjan Kovič je bil neomajen. »Imamo že dve mnenji izvedenca psihiatra, iz katerih jasno izhaja, da je Murn sposoben za sojenje. Veste, zakaj ste tukaj?« se je sodnik obrnil k Murnu. »Ja, sem prebral. A to sploh ni res. Nič od tega se ne spomnim. To so same laži,« je počasi, tiho in nerazločno govoril Murn, ki se sicer ne spomni, ali ima kaj premoženja, niti za svoje bivališče ne ve točno, kje je. In sodnik je vrtal naprej: »Pa razumete, česa ste obtoženi?« »Nič ne vem o tem. Ko sem to gledal, so tu stvari, ki so čudne. Ničesar nisem razumel in res se nič ne spomnim.« Potem pa je dodal, da ni kriv.

Morda je za izbris spomina kriv tudi čas, saj se dogodek, zaradi katerega je Murn prišel na sodišče, nanaša na oddaljeno leto 2005. A dejanje je res bizarno, in če očitki iz obtožbe držijo, kar kliče po visoki kazni. Višji državni tožilec Srečko Hočevar je želel v primeru priznanja predlagati večletno zaporno kazen, a kaj ko na predobravnavnem naroku sploh še ni mogel priti do besede, saj je Murnov odvetnik prej predlagal izločitev dokazov.

Hrvatič posodil bogastvo

Murn je prijateljeval z razvpitim primorskim poslovnežem Rajkom Hrvatičem. Očitno sta stkala zaupne odnose, saj je Hrvatič Murnu leta 1999 posodil 400.000 nemških mark. Vrniti bi jih moral v dveh letih, kar se ni zgodilo, Murn pa je kršil tudi pozneje sklenjen aneks, s katerim sta vračilo dolga odložila še za dve leti, zato ga je Hrvatič tožil. In tožbo dobil.

Tu pa se začne pritlehna in umazana zgodba. Murn naj bi namreč najel Saša D. in Gorana Đ., da bi prevzela organizacijo Hrvatičeve ugrabitve. Najela naj bi ljudi, ki takšne zadeve obvladajo, to naj bi se zgodilo avgusta 2005, ko bi Hrvatič s svojo jahto La Gioia križaril po črnogorskem morju. Ker naj bi imel pri sebi ogromno denarja, bi ga ugrabitelji izsiljevali in od njega zahtevali pol milijona evrov. A moža, ki jima je Murn naročil ugrabitev, o tem nista molčala, zadeva je hitro prišla do organov pregona.

Murn naj bi se maščeval tudi davčni inšpektorici, ki ga je obravnavala zaradi prometa z nepremičninami, ki ga je opravljal na črno. Po davčnih odločbah bi moral plačati več kot 246.000 evrov, po pritožbah pa mu je uspelo dolg zmanjšati na eno tretjino začetnega. Kot mu očita obtožba, naj bi se poskušal inšpektorice znebiti tako, da je Saša nagovoril, naj jo umori. Pod avto naj bi podstavil bombo.

Dokazi nezakoniti?

O Murnovih namerah naj bi obstajali video- in avdioposnetki in prav tu se zadeva zatakne. Je bilo snemanje sploh zakonito? In kaj je z drugimi dokazi, ki jih je policija pridobila prav na podlagi posnetkov na CD-jih in DVD-ju?

»Predlagam izločitev dokazov iz spisa, saj so bile listine, na katerih temelji obtožba, pridobljene s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, izločam pa tudi dokaze, ki so bili po teoriji sadeža zastrupljenega drevesa pridobljeni na podlagi takšnih dokazov,« je dejal odvetnik Marković. Ne gre torej le za zgoščenke, temveč tudi za dokaze, ki so bili pridobljeni na podlagi teh zgoščenk, kar bi pomenilo, da v spisu ne bi ostalo kaj dosti dokazov.

»Več kot jasno je, da je bil izvirni greh v tem postopku storjen z uporabo skritih avdio- in videoposnetkov. Takšni posnetki, za katere Murn ni vedel, še manj pa se je strinjal s snemanjem, pomenijo kršitev temeljne pravice do zasebnosti, ki je varovana z ustavo. Pri tem je pomembno, da je bil Murn v obeh primerih v prostorih, kjer je upravičeno pričakoval zasebnost,« je dodal odvetnik in opozoril na stališče višjega sodišča, ki je že odločalo o tej zadevi.

Ker ne poznamo tehtanja?!

Sodnik Kovič je namreč sam opazil domnevno kršitev oziroma prikrito snemanje in po uradni dolžnosti izdal sklep o izločiti dokazov iz spisa. Na to se je pritožilo tožilstvo, višje sodišče pa je pritrdilo tožilstvu in razveljavilo sklep o izločitvi dokazov. Uporabilo je namreč test tehtanja in kljub kršeni pravici do zasebnosti skozi načelo sorazmernosti sklenilo, da je takšne dokaze treba ohraniti v spisu, saj naj bi se tako odkrilo in dokazovalo kazniva dejanja, ki posegajo v človekovo pravico do življenja.

»Takšno stališče v Sloveniji nima osnove v trenutni kazensko procesni zakonodaji, ZKP namreč ne dopušča tehtanja. Tega se je zavedalo tudi višje sodišče, ki je hotelo do tehtanja priti skozi načelo sorazmernosti in to določbo prenesti na konkreten primer,« je sodnika in tožilca prepričeval odvetnik ter dodal, da so države, ki poznajo tehtanje, to načelo uzakonile.

Zaprt zaradi nasada trave

Tako, zdaj bo moralo okrožno sodišče znova tehtati, ali so dokazi na zgoščenkah zakoniti ali ne, ta čas pa bo Murn preživel v zaporu, kjer je zaprt zaradi gojenja konoplje v Štorjah pri Sežani. Obsojen je bil na 14 mesecev zapora, osumljen pa je tudi sodelovanja pri gojenju konoplje v Praprečah pri Šentjerneju, kjer so policisti pred dobrimi tremi leti našli največji nasad prepovedane trave v državi, v njem je bilo kar 4000 sadik.

Ker je bil Murn dlje nedosegljiv in je bila zanj razpisana celo tiralica, je preiskava mirovala, a zdaj se je le premaknila z mrtve točke. Kot smo izvedeli, je Murn že povedal, da se kakšne konoplje v Praprečah ne spominja. Kako znan izgovor zanj...