LJUBLJANA – Bolj slab izplen je uspel družbi za varovanje Sintal, ki se je na delovnem sodišču spravila nad svojega nekdanjega varnostnika Boruta Hriberška – tistega, ki ji je aprila 2013 iz trezorja izmaknil več kot milijon evrov ter se podal na nekajdnevno pohajkovanje po Nemčiji. Zapravil je slabih 24 tisočakov, ki jih mora sintalovcem vrniti po sodbi kazenskega sodišča, ti pa so proti njemu vložili še tožbo na delovnem sodišču, povzročil naj bi jim namreč še precej večjo škodo, saj so v izgubi tudi zaradi denarja, ki so ga dobili nazaj. Ocenili so jo na nekaj več kot 52 tisočakov.
Zgodilo se je torej v noči na 6. april, ko je Hriberšku kot varuhu Sintalovega trezorja počil film ter je z denarjem, ki so ga varnostniki v trezor vozili od pogodbenih trgovcev, napolnil dva nahrbtnika in nakupovalno vrečo. Tedaj je bilo v trezorju 1,230.171 evrov in 500 hrvaških kun, Hriberšek pa jo je popihal z 1,028.799 evri.
Ko se je odločil, da se vrne in preda slovenskemu pravosodju, je nekaj deset tisočakov izročil policistom na nekdanjem mejnem prehodu Šentilj, izročil jim je tudi ključe sefa na železniški postaji v Mannheimu, kamor je spravil 810.425 evrov, 110.045 evrov pa je pozneje v Slovenijo prispelo iz Avstrije, kjer je Hriberšek denar izročil v varstvo svojemu prijatelju.
Pred delovno sodnico Heleno Papež so sintalovci zatrjevali, da jim pripadajo obresti od denarja iz Avstrije, saj so nanj čakali vse do 19. septembra 2013, ko jim ga je končno nakazalo ljubljansko okrožno sodišče. Še več težav so imeli zaradi vsebine sefa v Nemčiji, 810 tisočakov jim je bilo namreč nakazanih šele 14. novembra. Zaradi tega so morali že spomladi razvezati milijonski depozit pri NLB, da so lahko izplačali upnike oziroma lastnike denarja. V tem primeru naj bi znova nastala škoda Sintalu, saj so mu bankirji zaradi predčasne razvezave depozita zaračunali 1673 evrov stroškov in mu izplačali 4121 evrov obresti, če bi vezava trajala do konca pogodbenega roka, pa bi dobil 7354 evrov.
Hriberškovi pooblaščenci iz odvetniške pisarne Grobelnik so ugovarjali, da ne more biti njihov klient kriv, da so v Sintalu toliko časa čakali na denar iz Nemčije in Avstrije, in da je okrožno sodišče pravi naslov za njihovo vprašanje, zakaj ga ni podjetje za varovanje dobilo že prej.
Plačati morajo 1300 evrov sodnih stroškov
Sodnica jim je deloma dala prav in njena sodba se glasi, da za mečkanje z vračilom denarja iz mannheimskega sefa res ne more biti odgovoren Hriberšek, vendar tudi ne sodišče, ki ga je dobilo iz Nemčije nakazanega šele 14. novembra, a ga že naslednji dan posredovalo Sintalu. Mora pa Hriberšek plačati nekaj obresti zaradi tega, ker je pri prijatelju v Avstriji skril dobrih 110 tisočakov. Ker jih ni vrnil prostovoljno, ampak so sintalovci do njega prišli s pomočjo celovške policije, naj oškodovanemu podjetju nakaže 2847,60 evra zamudnih obresti. V imenu ljudstva je razsojeno tudi, da je Sintal zares utrpel škodo, ker je moral predčasno razvezati depozit pri NLB. Za to mu mora Hriberšek plačati še 4987,48 evra.
Ker pa je sintalovcem uspelo le s 15 odstotki svojega zahtevka (7835,08 evra od 52.754,95 evra), odvetniki Boruta Hriberška pa s 85 odstotki svojih ugovorov, bodo tudi oni morali seči v blagajno, saj mu morajo po zakonu povrniti stroške sodnega postopka, ki so znašali 1305 evrov.
O pritožbah, te bodo zagotovo padale, bo odločalo višje delovno in socialno sodišče.
