LJUBLJANA – Z zaslišanjem sintalovcev se bo danes na preiskovalnem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča nadaljeval postopek zaradi tatvine desetletja – varuh Sintalovega trezorja na ljubljanski Litostrojski Borut Hriberšek je 6. aprila iz njega izmaknil naravnost vrtoglavo vsoto denarja.
Veliko več kot 650 tisočakov
Morda bodo sintalovci, ki imajo prav danes pravico tudi priglasiti premoženjskopravni zahtevek, le spregovorili o tem, koliko denarja je v resnici zmanjkalo. Eden od njihovih vodilnih mož, Andrej Pilko, je namreč po tatvini odšel na sektor kriminalistične policije in naznanil, da so po opravljeni inventuri ugotovili, da jim je Hriberšek ukradel 911.488 evrov, pogrešajo pa tudi specifikacijski list E.Leclerca.
Preden se je Hriberšek 18. aprila po begu – pohajkoval je po Avstriji in Nemčiji – predal slovenskim policistom na nekdanjem mejnem prehodu Šentilj, je v pogovoru za Slovenske novice ocenil, da je Sintalova prijava pretirana. »Mislim, da ni moglo biti več kot kakih 650 tisočakov. S seboj imam nekaj malega denarja za potrebe preiskave. Drugo je shranjeno v trezorju, a ne v Sloveniji ali Avstriji, policistom bom povedal, kje.«
Še isti večer je zaslišan na sodišču razkril tudi to skrivnost
»Denar je v sefu na železniški postaji v nemškem Mannheimu,« je razlagal v hramu pravice, kjer so tudi prešteli, koliko je prinesel na predajo (75.140 evrov). Sicer pa je na sodišču znova ugovarjal, da bi ukradel več kot 910 tisočakov. Bojda je preštel do kakega pol milijona, preštevanja manjšega kupa bankovcev po 50 in 100 evrov pa se ni lotil.
Toda predsednik uprave Sintala Robert Pistotnik je le kak dan pozneje povedal, da jim je Hriberšek v resnici odnesel še precej več od prvotno prijavljenega, in sicer kar 1,034.941 evrov. Do te cifre so bojda prišli s pomočjo tistih, ki so svoj iztržek zaupali v varovanje Sintalu in ki so menda imeli natančne podatke o tem, koliko so predali varnostnikom.
Uganka – Koliko je odnesel Hriberšek? – pa medtem še vedno ni rešena. Ko je z denarjem za vselej zapustil svoje delovno mesto, se je namreč najprej odpeljal do svojega kamniškega stanovanja, v katerem živi s partnerico in njenima otrokoma. Ob hišni preiskavi se je izkazalo, da se partnerici ni niti sanjalo o tem, kaj je pustil v predalu ene od omar v dnevni sobi. To sta bila dva svežnja bankovcev po 50 evrov, vsega skupaj 9200 evrov.
Sedel je v avto in se po štajerki podal proti Avstriji, se ustavil na Petrolovem bencinskem servisu ter plačal položnico za 349,10 evra, kolikor je bila za dodatno oskrbo dolžna njegova mati v kamniškem domu za starejše občane.
Sintalov denar je zapravljal tudi med begom v Avstriji in Nemčiji, precizni mannheimski možje postave pa so si dali precej dela s preštevanjem šelestečih bankovcev, ki so bili v sefu shranjeni v dveh kovčkih in v nahrbtniku. Zdaj je končno znano tudi, koliko tatinskega plena je bilo v Mannheimu: 805.425 evrov.
Ni ga shranil zanj
Neznanka pa torej ostaja, koliko denarja je v Celovcu. Nekaj dni po Hriberškovi predaji na Šentilju je namreč Hriberškov celovški prijatelj Miha Dolinšek zakorakal v tamkajšnjo odvetniško pisarno Grilc, Vouk in Škof. V torbi, ki jo je prinesel s seboj, so bile tri vrečke z denarjem.
Na odvetniški papir je nato zlil svojo zgodbo, ki se je začela tistega dne, ko je izvedel, kaj je Hriberšek ušpičil v Ljubljani, in ko je poklical v naše uredništvo, da nam sporoči, da je šlo zagotovo za dejanje iz obupa.
Dan pred tatvino ga je bojda Kamničan poklical: »Prvič v življenju se mi je zjokal prek telefona, očitno je bilo, da je v hudi stiski. Še nikoli ni bil tako emocionalen, pa sva se slišala ali videla velikokrat. Potožil je, da pod nujno potrebuje 420 evrov, saj je njegova mati v domu za starejše občane v Kamniku pred kakšnim mesecem padla, potrebovala dodatno oskrbo in mora zdaj on do ponedeljka plačati za nastale stroške, sicer jo bodo iz enoposteljne premestili v štiriposteljno sobo. Zasmilil se mi je. Rekel sem mu, da z veseljem posodim in da naj pride v nedeljo po denar k meni v Celovec.«
A ga ni dočakal
Po pogovoru za Novice se je filmski producent Dolinšek odpravil na snemanje v Armenijo, ko pa se je 17. aprila vrnil in se z dunajskega letališča vozil proti Celovcu, ga je Hriberšek poklical z nemške mobilne številke in ga zaprosil, naj se takoj pripelje do Münchna. Ta je to tudi storil, tam sta se sestala, potem pa ga je zapeljal do Salzburga, kjer je Kamničan izstopil. Še pred tem pa je, je zapisal Dolinšek, Hriberšek na zadnje sedeže njegovega avtomobila vrgel torbo in mu naročil »To shrani zame.«
Devetnajstega aprila je torbo odprl in zajela ga je panika, saj je zagledal denar. Vse skupaj je pretovoril v drugo torbo, Hriberškovo pa vrgel stran. S torbo je torej odšel k odvetnikom, ki so jo hoteli predati na slovenskem konzulatu, a je tam niso hoteli sprejeti. Zato so jo, čakajoč na nova navodila, shranili v sefu, je 22. aprila zapisal Dolinšek ter dodal, da ga je po vrnitvi iz Armenije dočakalo tudi sporočilo s pošte, da ga čaka paket, ki je zanj prispel 15. aprila, a ga ni odšel iskat. Predvideval je namreč, da mu ga je poslal prav Hriberšek.
Odgovor na vprašanje Koliko je ukradel? bo torej znan šele takrat, ko se bo razkrila vsebina celovške torbe – in najverjetneje poštnega paketa, za katerega pa po naših informacijah Hriberšek trdi, da ga ni poslal.
Manjka 140 tisočakov?
Sintalov šef Pistotnik pravi, da jim je Hriberšek ukradel milijon in 34 tisočakov. Kajpak ni znano, koliko ga je ta zapravil med begom in koliko denarja je v Celovcu. Je pa znano, da je v kamniškem stanovanju pustil 9200 evrov, da je plačal položnico za 349 evrov, da je na predajo v Šentilj prinesel 75.140 evrov in da je v sefu v nemškem Mannheimu skril 805.425 evrov. Vsega skupaj so do zdaj torej našli nekaj več kot 890 tisočakov. To je precej več, kot je ocenjeval Hriberšek, in nekaj manj od prvotne Sintalove prijave. Glede na nove trditve v tem varnostnem koncernu pa je torej v igri še več kot 140.000 evrov manka. No, ja, Hriberšek priznava tudi, da je zapravil kakih 10 tisočakov.