MOKRONOG – Čeprav je bila včeraj vasica Ostrožnik lučaj od Mokronoga obsijana s soncem, je bila ovita v črnino. Kruta usoda je iz njihove sredine utrgala mlad cvet, življenje 13-letne deklice Špele, pravega sončka, ki je kipelo od pozitivne energije in jo prenašalo na domače, vaščane, prijatelje.
Zanjo je bil usoden gozd, hrastova veja, ki je padla z višine kakšnih 10 metrov.
.»S hčerko sva že ob osmih zjutraj odšla v gozd pri Dolenji vasi pri Čatežu, to je kakšnih 15 kilometrov od našega doma. Odpravila sva se čistit gozd po žledolomu, smreke je tudi napadel lubadar. Delala sva do enih popoldne, vmes sva še malicala, potem pa sva rekla, da bom podrl le še eno smreko in bova končala delo,« se je usodnega trenutka spominjal Slavko Hlebec, Špelin oče.
Smreko je že podrl na tla in jo začel čistiti, ko pa se je ozrl k hčerki, je ta ležala na tleh. Nezavestna. S sosednjega hrasta je padla veja, verjetno je bila nalomljena zaradi žleda ali snega. »Takoj sem jo začel oživljati, vmes sem še klical reševalce na številko 112, poklical sem tudi sina. Rešilec je iz Trebnjega hitro prišel do kraja nezgode in zdravnica se je trudila, kolikor se je lahko. Vse je dala od sebe. Odpeljali so jo v novomeško bolnišnico in s sinom sva šla takoj za rešilcem. V bolnišnici pa je umrla. Upal sem do zadnjega trenutka,« je v solzah nadaljeval Slavko.
In povedal, s kakšnim veseljem je hčerka hodila z njim v gozd! Prav uživala je pri takšnih delih. Pet dni zapored sta hodila čistit, vse dni mu je pomagala. Pa saj ni mogla kaj težjega odriniti, a za manjša dela je bila, pripravila je malico … In tudi zato je šla z očetom, da ni bil sam v gozdu. Nesreča se namreč v gozdu kaj hitro zgodi in zato je dobro, da gozdar ni sam. A da se bo kaj takšnega zgodilo njegovi hčerki? Ne, na kaj takšnega niti v sanjah ni pomislil. Posebno še zato ne, ker je bil res previden, upošteval je vsa navodila in pravila za varno delo v gozdu, ima tudi opravljeno potrebno usposabljanje, sploh pa se zaveda, da k takšnemu delu ne spada alkohol. Tudi dopolnila dejavnost, ki jo ima registrirano, se glasi na sečnjo in pospravilo lesa iz gozda.
Na morje bi šla
»V teh dneh smo iz gozda zvlekli 50 kubikov lesa. Pa tudi pospravili smo ga. Dva dni sta mi pomagala sinova,« nadaljuje. Pri Hlebčevih je šest otrok; 26-letni Davorin (ki ima tudi sinčka), leto mlajši Matej, 24-letna Ana, sedemletna Lea, štiriletni Matevž in seveda Špela, ki je februarja dopolnila 13 let, končala je sedmi razred. Rada je hodila v šolo, to se vidi tudi v njenem spričevalu, v šoli je vodila prireditve, o svoji prihodnosti pa še ni razmišljala. Dve leti v mokronoški osnovni šoli sta bili namreč še pred njo in časa za odločitev dovolj. Ko le ne bi usoda tako kruto zarezala v njeno mlado življenje.
»Ves čas je govorila, kako mi bo med počitnicami pomagala. Nič ni razmišljala o morju, sem pa sam rekel, da bi jo za kak dan peljal na obalo,« je zavzdihnil Slavko. »Ne vem, ali bom to lahko prebolel. Mislim, da ne bom šel več v gozd. Le še drva bom šel pripravit, kaj drugega ne. Ne morem,« se je skrušil 56-letnik, ki je v življenju vajen težkega dela, garanja in skromnosti. Vrline, kot so skromnost, preprostost in pridnost, sta z ženo prenesla tudi na otroke. Dela tako ne zmanjka od jutra do mraka, Slavko mnogokrat dela tudi ponoči, sploh pozimi, saj ima zimsko službo.
»Petindvajset let in sedem mesecev sem bil zaposlen v Tomu, potem pa je šlo podjetje v stečaj. Prestar sem bil, da bi dobil drugo službo, zato sem povečal število glav v hlevu. Sto jih imamo, obdelujemo 50 hektarjev zemlje. Zdaj pa še živina nima cene, zato se ukvarjam še s strojnimi storitvami in pospravili v gozdu, da lahko kmetujem,« pove gospodar. Njegovi otroci znajo prijeti za vsako delo in spoštujejo trud, ki so ga starši vložili v domačijo, vse z namenom, da bo njim lažje, kot je bilo staršem v njuni mladosti.
Slavko se z mislimi znova vrne k hčerki, k njihovi Špeli. »Še preden sva včeraj končala v gozdu, je že vprašala, v kateri gozd bova šla jutri,« je povedal. A jutrišnjega dne za Špelo ni več. Jutri popoldne jo bodo položili v prerani grob v sosednjo vas Beli Grič. Postala je zvezdica. Naj jo čuvajo angelčki.
