CELJE – Hilda Tovšak in Branka Gabrijel se ne počutita prav nič krivi za okoli 420.000 evrov, kolikor naj bi v nekdanjem Vegradu poneverili in neupravičeno uporabili, čeprav je šlo za sredstva iz blagajne vzajemne pomoči. Na včerajšnjem predobravnavnem naroku sta mirne vesti zavrnili očitke iz obtožnice, s tem pa tudi možnosti za pogajanje s tožilstvom za milejšo kazen. Kot je znano, si je Tovšakova prvo ovadbo nakopala prav zaradi domnevnih nepravilnosti s sindikalno blagajno.
Tovšakovo kot nekdanjo direktorico Vegrada in Gabrijelovo kot direktorico kadrovsko-splošnega sektorja – obema grozi od enega do osem let zapora – bivši vegradovci še zdaj gledajo po strani, saj da sta jih hoteli opetnajstiti za denar, ki so ga s prostovoljnimi prispevki sami zbirali, z njim pa so pomagali sodelavcem in njihovim družinam, kadar je bilo treba. V primeru, ki ga obravnava celjsko okrožno sodišče, gre za družini dveh delavcev iz BiH, ki sta življenje izgubila leta 2009. Eden je umrl v delovni, drugi pa v prometni nesreči. Njunima družinama bi morali skupaj izplačati približno 32.800 evrov solidarnostne pomoči. Pa je niso, ker je bila blagajna prazna. Denar je uprava porabila za druge posle. Svojci so do sredstev prišli šele ob uvedbi stečaja v Vegradu. Od 420 tisočakov sta obtoženi v Vegradovo blagajno vzajemne pomoči vrnili približno polovico zneska.
Približno 30 prič
Vse to daje zagovorniku Hilde Tovšak odvetniku Borisu Kandutiju dovolj razlogov, da v ravnanju svoje stranke ne vidi kriminalnih dejanj. »Krivde ne bo priznala, delavca sta dobila denar, obtoženki sta vrnili 200 tisočakov, v Vegradu pa je tako ali tako veljal dogovor, da podjetje lahko razpolaga s sredstvi sindikata. Tovšakova je za to imela dovoljenje.« Kanduti je navedbe podkrepil s pravim plazom dokaznih predlogov, in ko sta se oglasila še Rafael Mohorko in Sergej Ocvirk, zagovornika Gabrijelove, se je seznam predlaganih prič podaljšal na okoli 30 imen. Med njimi so tudi obe stečajni upraviteljici, vsi člani izvršnega odbora Vegradovega sindikata in večina direktorjev posameznih sektorjev. Prič je toliko, da obramba sodišču ni utegnila dostaviti niti njihovih naslovov. Sodnica Ingrid Lešnik je pripravljena počakati do 10. oktobra, ko je razpisala začetek sojenja, dotlej bo obrambi in tožilstvu sporočila, koga namerava zaslišati.
»Obtoženki krivdo zanikata, podali sta ugovor zoper obtožbo, nobenih pobud za pogajanja o kazni ni bilo,« je omenil tožilec Stanislav Pintar in med poslušanjem odvetnikov zelo dvigoval obrvi. Meni namreč, da zapisnik seje izvršilnega odbora sindikata Vegrada, tudi če obstaja (obramba ga mora še poiskati), za sojenje ni pomemben. »Čeprav je sindikat soglašal, da se denar lahko uporabi za poslovanje družbe in v primeru likvidnostnih težav, za kaj takega ni bil pristojen. Denar je bil last zaposlenih, tudi tistih, ki niso člani sindikata.« Kanduti je še opozoril, da so vsi Vegradovi pravilniki o poslovanju blagajne vzajemne pomoči od leta 2000 dalje dopuščali takšno ravnanje, vendar Pintar odgovarja, da so vse priče v preiskavi, razen ene, povedale, da o takšnem dogovoru nimajo pojma, med stavko v Vegradu pa je bila ena poglavitnih zahtev vrnitev denarja v blagajno.
V rekordno dolgem naroku, ki je v dveh delih trajal kar debeli dve uri, sta zagovornika Gabrijelove poskušala izboriti več časa za seznanitev z obsežnimi dokazi, ki jih je na mizo zmetal branilec Tovšakove, a jim je sodnica odmerila samo nekaj več kot urico; Mohorko je v spis vložil Vegradov organogram, ki je sicer na voljo tudi na spletu, a to po mnenju tožilca ni pravni akt, zato ga ne moremo šteti za dokaz. Je pa Kanduti Pintarju očital preuranjeno sklepanje o pomenu predlaganih prič in dokazov. Mednje je Sergej Ocvirk vrinil še izvedenca finančno-ekonomske stroke, kajti zneski na plačilnih listinah in v obtožnici se menda ne ujemajo.
| Tovšakova brez uradnega vabila Sodni vročevalec je Hildo Tovšak, ko ji je poskušal vročiti vabilo na sodišče, zaman iskal po Mislinji. Od sredine lanskega leta stanuje v Ljubljani. Ker vabila ni prejela, je obstajal strah, da se na celjskem sodišču ne bo pojavila. Sama je razložila sodnici, da je bila obveščena po telefonu, za narok ji je seveda povedal tudi odvetnik Kanduti. Za vsak primer in da je zadoščeno črki zakona, ji je kopijo vabila kar na naroku vročila še sama. Nekdanja prva Vegradova dama tudi ni imela pomislekov, da zavoljo takšne formalnosti ne bi opravili predobravnavnega naroka. |
