Hekerju znižali zaporno kazen, a le za dva dni

MARIBOR – Mariborski računalniški heker Matjaž Škorjanc si je veliko obetal od pritožbe na višje sodišče, a je nedavno z razočaranjem poslušal, da so sodniki na prvi stopnji svoje delo opravili dobro. Tako je obveljala kazen štirih let in desetih mesecev, kolikor so mladeniča, čigar zlonamerna računalniška koda je okužila računalnike po domala vsem svetu, obsodili prvostopenjski sodniki. Poleg vsega bo moral Mariborčan plačati še nekaj več kot 28.000 evrov, kolikor znaša razlika med premoženjsko koristjo, ki jo je Škorjanc pridobil s prodajo zlonamerne kode, in že zaseženim premoženjem, med drugim stanovanjem na Taboru v Mariboru (vrednim menda 66.000 evrov) ter avtomobilom toyoto yaris (zanj so iztržili 5400 evrov).

So pa Iserdu, kot se je Matjaž Škorjanc predstavljal na medmrežju, višji sodniki za dva dni skrajšali kazen. Priznali so mu namreč 48 ur, ki jih je julija 2010 preživel v pridržanju. Podobno kot pri njem tudi pri njegovi pomočnici in nekdanjem dekletu Nuši Čoh sodniki niso našli razlogov za spremembo kazni. Ker je zanj dvigovala denar od prodaje kode, so ji sodniki prisodili osem mesecev pogojne zaporne kazni z dveletno preizkusno dobo. »Gre za zelo kompleksno pravno vprašanje, vsekakor bom klientki svetoval, da stališče predstaviva tudi vrhovnemu sodišču,« je odločno napovedal njen zagovornik Borut Mihurko. Odvetnik je namreč trdno prepričan, da njegova klientka ni mogla vedeti, da denar izvira iz kaznivega dejanja.

»Z odločitvijo drugostopenjskega sodišča se ne strinjam. Počakati moramo na razloge, ki so ga vodili k tej odločitvi, vsekakor pa bomo nadaljevali vloženo izredno pravno sredstvo,« pa je bil kratek Škorjančev zagovornik Janko Jerman. Ker na odločitev višjega sodišča ni pritožbe, lahko Matjaž Škorjanc pričakuje poziv na prestajanje zaporne kazni. Organi pregona so ga aretirali oktobra 2011 in v priporu je ostal okrog 20 mesecev. V filmski policijski akciji so s pomočjo lestve skozi balkon vdrli v njegovo pritlično stanovanje, Škorjanc pa je pred njihovimi očmi, medtem ko so čakali na odredbo za pregled njegovega prižganega računalnika, iz vtičnice potegnil napajalni kabel. A dokazov za njegova nečedna dejanja je bilo kljub vsemu dovolj.

Zlonamerno kodo, ki jo je izdelal Slovenec, sta najbolj vneto uporabljala Španca, ki sta okužene računalnike združila v omrežje Mariposa in kradla podatke o kreditnih karticah. Zgolj v ZDA sta Španca povzročila za najmanj 30 milijonov dolarjev škode. Poznavalci varnostnih informacijskih sistemov so dejali, da se Butterfly botnet ni razširil le v Zahodno Saharo in morda Severno Korejo.