NOVA GORICA – Romu iz Kanižarice pri Črnomlju, 31-letnemu Marku Brajdiču, so začeli soditi na kazenskem oddelku novogoriškega okrožnega sodišča zaradi očitkov, da je bil kolovodja kriminalne združbe, ki je v začetku leta vlamljala v župnišča na Primorskem, kradla, v nekaterih primerih pa bila tudi nasilna do božjih odposlancev na zemlji.
Medtem ko so se njegovi štirje domnevni pajdaši pred sodnikom Goranom Klavoro zlomili že prejšnji mesec in jo zaradi priznanj krivde odnesli s kaznimi od treh let zapora do pogojnih zapahov, je Brajdič zavrnil ponudbo tožilke Branke Oven, da se v zameno za priznanje krivde za štiri leta in pol preseli v zapor, saj bo sicer po sodnem procesu zanj zahtevala precej strožjo kazen.
Toda Brajdič je na predobravnavnem naroku vztrajal, da je nedolžen, čeprav je nato iz pripora pisal tako tožilki kot sodniku, da si je premislil in bi v resnici rad priznal krivdo. Na naslednjem naroku si je po posvetu s svojo odvetnico Jano Mazi premislil še enkrat, sodniku pa sporočil, da s tistim glede priznanja ni mislil resno oziroma da je pismi napisal pod vplivom pomirjeval, ki mu jih je predpisal zavodski zdravnik. »Take terapije imam, da ne vem, kaj pišem.«
Spomni se le, da so ga policisti tepli
Po poročanju Primorskih novic je tudi na začetku sodnega procesa zanikal trditve iz obtožbe, da je najprej sam vlomil župnišče v Šmartnem pod Šmarno goro, potem pa skupaj s pajdaši še v Ajdovščini, Batujah, Braniku in Grahovem pri Cerknici. Pred velikim kazenskim senatom je dejal, da se vsaj ne spominja, da bi počel kar koli nezakonitega oziroma da je v prvem mesecu letošnjega leta zagrešil kar pet kaznivih dejanj: dve veliki tatvini, rop, poskus ropa in prikrivanje (na svoj avto je namestil ukradene registrske tablice).
»Ničesar se ne spomnim, nobenega kaznivega dejanja, kje sem bil ali se vozil,« je prepričeval, hudo izgubo spomina pa pripisal rednemu kajenju hašiša. Tega je v tistem času bojda užival zaradi stresa, v katerega naj bi ga pahnila bolezen partnerice in otroka. Kadil naj bi večkrat na dan in porabil med pet in deset grami na dan. Noče pa izdati, kje ga je nabavljal.
Niti aretacije se ne spomni: »Oziroma le deloma, predvsem to, da so me policisti tepli. Poškodovali so mi tudi zob. Spal sem na zadnjih sedežih avtomobila, ko so me potegnili ven. Drugih, ki naj bi bili tedaj z mano, se ne spomnim, niti da bi s tem vozilom odšel od doma.«
Ker so o domnevno nasilnih policistih govorili tudi nekateri drugi romski junaki iz te zgodbe, je tožilstvo njihove trditve v preiskavo prepustilo Oddelku za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri Specializiranem državnem tožilstvu Republike Slovenije.