Grožnje s smrtjo začinil s pljunki

LJUBLJANA – Vajeni smo nihanja razpoloženja pri starem znancu s slovenskih sodišč, 47-letnem Stephenu Casiraghiju. Nikoli ne veš, kako bo z njim, ko ga privedejo pravosodni policisti. Bo oblečen ali nag, bo pokrit le z rjuho in v roza kroksih, bo spet namazan s kako žavbo? Bo jezen, kot je bil pred dnevi na novomeškem sodišču, ko je napovedal maščevanje aprila, ko naj bi se po svojih izračunih vrnil na prostost? Maščevanje komu? »To bo presenečenje. To je tako kot takrat, ko odpreš škatlo in reče bum.«

Žrtev konstrukta

Ko so ga pravosodni policisti včeraj privedli v ljubljansko sodno palačo, je bil v obleki. Tudi takega smo že srečevali, in ko je bil svečano opravljen, je skoraj vselej dajal spokojni videz modreca. Okrožno kazensko sodnico Aljo Kratovac je z mirnim tonom podučil, da je žrtev brezsrčne birokracije. »V naši državi ni pravne varnosti, ni enakosti pred zakonom. Slovenija ni pravna država, v tej državi ni občutka za pravico.«

Kaj poreče na besede obtožbe, da mu je prav v tej sodni palači 19. aprila 2011 počil film, ko je izvedel, da ga zaradi napada na pravosodnega policista obsojajo na leto in dva meseca zapora? Zaradi groženj pravosodnim policistom, kričal naj bi celo, da bo ubijal (vse skupaj pa začinil s pljuvanjem), je storil kaznivo dejanje napada na uradno osebo, se glasijo očitki tožilke Dragice Abrahamsberg. Pretil naj bi že na hodniku sodišča in to nadaljeval vse do zaporov v Mariboru, kjer je takrat začasno bival. In tudi tam naj bi še naprej razgrajal.

»Ne razumem tega izkrivanja kazenskega prava. Pravosodje očitno zlorablja kazensko sodstvo za obračunavanje z menoj. To je vse kar nekaj, kar je zapisano v obtožbi, gre za konstrukt pravne države. Obtožba je čisto insceniranje, nekaj, čemur ne gre verjeti, in je cilj določenih posameznikov, da se mi maščujejo.«

Se je pa strinjal, da je bil 19. aprila 2011 morda res na tem sodišču. Toda bil naj bi popolnoma miren. Da naj bi žalil celo sodnika? »Ne vem, če sem ga, mogoče sem mu povedal nekaj besed. Morda sem se malce neprimerno obnašal, to pa je tudi vse.« Je pljuval? »Mogoče je kaj ušlo med govorjenjem.« Je grozil pravosodnim policistom? »Lahko da sem izrekel kako neprimerno besedo, kaj pokomentiral, nisem pa grozil. Naravnost grozljivo pa je, če so moje besede razumeli kot grožnje. Očitno imajo bujno domišljijo. Pa četudi bi rekel kaj grdega in pljunil?! To je vendarle kvečjemu kršitev javnega reda in miru, ni pa kaznivo dejanje! Žrtev sem.«

Toda prav zaradi te obtožnice so mu enkrat že sodili in ga obsodili na dve leti zapora, včeraj se je zaradi razveljavitve začel ponovljen postopek. Se Casiraghi strinja, da na vnovičnem procesu le preberejo, kar so priče povedale na prvem sojenju, ali jih je treba znova zaslišati? »Če me boste oprostili, jih ni treba zasliševati, če pa me mislite obsoditi, jih moramo,« je bil njegov odločen odgovor sodnici.

Komaj so ga ukrotili

Bilo je torej 19. aprila 2011, ko smo bili v napetih trenutkih tudi sli javnosti v sodni dvorani, v kateri je sodnik Andrej Baraga izrekel sodbo Casiraghiju. O vsem skupaj smo tako poročali v Slovenskih novicah: Mirno je sprejel besede Kriv je. Z nedolžno masko je poslušal tudi, ko mu je Baraga sporočil, da ga pošilja v zapor za leto in dva meseca. Sredi obrazložitve sodbe se je pravosodnima policistoma v dvorani pridružil še eden. Pozneje nam je sodnik povedal, da je predvideval, da se bo nekaj zgodilo, zato je naročil okrepljeno varovanje. Ko je končal obrazložitev sodbe, so se njegove slutnje uresničile.

Vklenjenega Casiraghija je vrglo z zatožne klopi. Pazniki so obstali kot vkopani, on pa je naredil korak ali dva proti sodnikovi mizi in začel tuliti: »Jebem ti mater, Baraga. Jebem ti boga. Marš! Banda ušiva! Baraga, pička ti materina.«

Med kletvicami je pljuval, sodnik in porotnika, Franc Bandelj ter Zlata Vidovič, so si zakrivali obraze, pazniki pa so po nekaj mučnih sekundah le krenili v akcijo, vendar je trajalo še nekaj dolgih trenutkov, da so ukrotili obsojenca. Tega namreč ni ustavil niti strokovni prijem okrog vratu, da ne bi še naprej kričal in pljuval.

S skrajnimi močmi jim ga je le uspelo zvleči iz sodne dvorane in po dolgem hodniku proti dvorišču, kjer so imeli marico, a se je divjanje nadaljevalo tudi na hodniku. »Pička vam materina! Banda, jebem vam mater slovensko!«

Ali in kako bodo ukrepali člani senata, bodo menda še razmislili, so nam rekli tedaj. »To so sicer bile žalitve, a kaj naj s tem? Vsekakor bom z dogodkom seznanil predsednika sodišča,« nam je dejal Baraga. »Pa o mojem rekelcu ga boste tudi obvestili,« je pripomnil porotnik ter pokazal na sledi mastnega pljunka na svojem suknjiču.