KOPER – Za nasilništvo, veliko tatvino, poškodovanje tuje stvari in ponarejanje listin je na zatožno klop koprskega okrožnega sodišča sedel 22-letni Izolan Rok Kontić, ki je v priporu koprskega zapora od sredine novembra lani. Po obtožnici in izpovedi 18-letnega Mihaela Gerka s Škofij sta imela obtoženi in mladoletni G. S. njega in njegovega kolega v počitniški prikolici v bližini Škofij dve uri za talca. »Rok in G. S. sta dobesedno norela. Več kot dve uri sta naju brcala, udarjala z roko in nama grozila z lovskim nožem, da naju bosta ubila, Rok je tudi uriniral pa naju. Tako me še ni bilo strah v življenju. Uspelo mi je zbežati, Rok mi je zatem poslal osem ali devet esemesov in grozil, da me bo ubil, da bo ubil mojega psa in zažgal hišo,« se je izpovedal Gerk.
»Priznam, da smo se stepli. Dva dneva smo pijančevali in tistega večera je Mihael v počitniško prikolico prinesel steklenico šnopsa. Ni bilo vse tako, kot je povedal Gerk na policiji. Na koncu me je vrgel na tla in me začel daviti. Če ne bi bilo G. S., bi me zadavil. Ko je stekel stran od prikolice, sem mu res poslal nekaj esemesov in mu zagrozil, vendar nisem mislil resno. Rekel je, da me bo prijavil policiji in me spravil v čuzo,« se je branil obtoženi Kontić. Gerk je priznal, da je usodnega večera on prinesel steklenico žganja v prikolico, vendar sam ni pil. Ko so po dveh urah maltretiranja v prikolici stopili ven, sta Kontić in mladoletni napadalec rekla, da imata še deset minut časa, nato ju bosta ubila. Gerku je uspelo vreči Kontića na tla in priznal je, da ga je začel daviti. Nato je popustil in se pognal v beg. Pri prikolici je pustil motor in čelado.
»Nisem se oziral, opazil sem tudi, da nimam mobitela. Tekel sem do prve hiše bližnjega zaselka. Zvonil sem, vendar se ni nihče oglasil. Stekel sem do druge hiše, kjer živi moja nekdanja sošolka. Prišla je do vrat, vendar mi ni hotela odpreti, češ da sem pijan. Komaj sem jo pregovoril, da nisem pijan, in ji na kratko razložil, kaj se je zgodilo. Telefoniral sem domov, vendar sta mama in oče že spala in se nista oglasila. Sošolkin brat se je zatem ponudil, da me odpelje domov, kjer sem prebudil starše in povedal, kaj se je zgodilo. Sprva mi nista verjela, da je kaj takega sploh mogoče. Poklicali smo še mamo drugega napadenega, ker sem se bal, da se mu bo zgodilo najhujše,« je ure terorja še opisal Gerk.