ŠKOCJAN – Ruparjevih vroče sobotno popoldne ni zadržalo v senci, žito so poželi: »Pod kozolcem so bile tri prikolice žita,« pove 44-letni Janez Rupar, gospodar kmetije v Klenoviku 11. Vas leži nekaj kilometrov nad Škocjanom na Dolenjskem. Cesta se rahlo vzpenja med polji in travniki, in ko na križišču zavijemo desno, se streljaj pred nami na griču prikažejo ožgana rebra mogočnega kozolca Ruparjevih, zraven ožgano obzidje obnovljenega, a več kot stoletje starega hleva.
»Pri nas se pravi U mačku, menda je nekoč davno v tejle grapi živel možak, ki se je pisal Maček,« pove vidno pretresena 65-letna Marija Rupar, ki je 26 hektarjev veliko kmetijo podedovala od tete: »Ko sem bila stara sedem let, sem prišla živet na to zemljo. Zdaj pa moram doživeti to tragedijo.« Nekaj minut po četrti uri popoldne je na Gasilskem poveljstvu občine Škocjan, ki združuje sedem prostovoljnih gasilskih društev, zazvonil telefon. Pri Ruparjevih je zagorel hlev.
Puhalnik pognal zublje v streho
Janez je s pomočjo podajalne mize in puhalnika spravljal slamo na skedenj. Žetev je mimo in slamo so pripravljali za steljo živini. Šest repov je bilo v hlevu, ko se je motor na podajalniku, tako sumi Janez, pregrel in slama se je vžgala. »Kot kaže, se je pri prenosih, na zobčenikih, nekaj zaskočilo, ni teklo, in motor se je začel pregrevati. Prišlo je do vžiga slame, ki je bila suha kot poper. A to bi Janezu še uspelo pogasiti, toda v trenutku, ko se je vžgalo, je podajalnik gorečo slamo zanesel do ustja puhalnika, ta pa je ogenj s pospeškom, kot bi pihnil v žerjavico, ponesel v skedenj. Janez je za trenutek obstal: »Ogenj je bil v trenutku v strehi, vedel sem, da sami ne moremo nič narediti, zato sem takoj poklical 112.«
Ne vem, kaj bomo... pospraviti bo treba, nič ni ostalo!
Bil je tako priseben, da je s telefonom na ušesu stekel čez dvorišče in umaknil v bližini parkiran traktor z naloženo slamo. Mama Marija je stekla v okoli 30 metrov oddaljeno domačo hišo in odvila varovalke. Pritekli so vaščani, brat Jože in v daljavi so se zaslišale sirene. Najprej so reševali živino: »Imeli smo šest krav v hlevu, pet nam jih je uspelo rešiti in nagnati na pašo, ena telica pa je dobila ožganine in morali smo jo peljati v klavnico.« Kot nam je povedal vodja intervencije Luka Jeglič iz PGD Zagrad, je šlo v napad okoli 60 gasilcev prostovoljcev in še enota GRC Novo mesto. A kaj veliko se v resnici ni dalo storiti. »V dveh minutah sta bila hlev in kozolec v ognju,« nam je povedal Janez, ki je zmajeval: »Ne vem, ne vem, kaj bomo ... pospraviti bo treba, nič ni ostalo.« Marija se spominja: »Vemo za letnico 1856, to je prvi zapis o naši domačiji, a verjetno je še precej starejša.« Ima kar 26 hektarjev, dobrih 10 je obdelovalne zemlje, drugo je gozd. Včasih, ko je zemlja kaj pomenila, je bila to največja kmetija v Klenoviku, danes seveda to ni bogastvo, od tega se pravzaprav ne da živeti.
Pogorelo v desetih minutah
Janezov brat Jože, ki je z družino sezidal hišo kar zraven, je bil popoldne na žetvi, žena Melita je bila v Škocjanu po opravkih, ko so jo poklicali, da gori domačija: »Sedla sem v avtomobil in hitela, kolikor se je dalo, ko se je za mano z lučkami pojavila policija. Rekla sem si, zdaj me bodo ustavili, pa so me prehiteli in jaz sem drvela z njimi in prišla na pogorišče. V desetih minutah je pogorelo vse.«
Gasilci so dobili vodo iz bližnjega hidranta: »A ta nima velikega pritiska, zato smo vodo zajeli iz 100 metrov oddaljenega bajerja,« pove poveljnik Jeglič. Vaščani so ga že pred časom izkopali prav za primer požara. A se je našel nekdo, ki je imel idejo, da bi bajer zasipal! Da, tudi taki se najdejo!
Zgoreli so hlev, velik 35 x 18 m, kozolec 16 x 8 m in silos 16 x 5 m. Pod kozolcem so zgorele štiri prikolice žita, od tega 12 ton ječmena, 40 ton sena in 15 ton slame. Škode je za 150.000–200.000 evrov.
Najbolj potrebujejo seno Ruparjevi se za pomoč pri gašenju iskreno zahvaljujejo sosedom, vaščanom, GRC Novo mesto in gasilcem GPO Škocjan: PGD Bučka, Dobrava, Dolenje Dole, Grmovlje, Škocjan, Tomažja vas in PGD Zagrad. Ruparjevi nujno potrebujejo seno za svojih pet krav, ki jih imajo zdaj na paši. Pri obnovi bodo seveda hvaležni za vsako pomoč |