SOČI, LJUBLJANA – Kje so neslavni junaki Čiste lopate? Po nam znanih podatkih je Tomaž Žibert (dve leti in pol zapora) za zapahi. Kot knjižničar dela v koprskem zaporu padli šef propadlega Primorja Dušan Črnigoj (leto in dva meseca). V ženskem zaporu na Igu bojda ni ravno priljubljena tista, ki je zafurala Vegrad, Hilda Tovšak torej (leto in dva meseca), na tistega, ki je uničil SCT, Ivana Zidarja torej (leto in dva meseca), pa lahko kar pozabimo. Še vedno je dovolj vpliven, da z lahkoto pride do kopice zdravniških opravičil, s pomočjo katerih se izogiba zapahov.
Srečko Gabrič je po naših informacijah proti koncu lanskega leta začel prestajati desetmesečno zaporno kazen, sodišče torej ni ugodilo njegovi prošnji za alternativno prestajanje kazni, čeprav mu je umrla žena in je njegov sin osnovnošolec odvisen od očeta. Sedeti bi moral tudi Ivan Demšar, ki so ga za zapahe poslali za devet mesecev, njegovemu odvetniku Borisu Grobelniku pa je zanj uspelo izposlovati, da je kazen prestajal v obliki hišnega zapora, in je bil vmes že deležen pogojnega odpusta. In navsezadnje bi moral sedeti tudi Borut Farčnik, ki je v drugi polovici lanskega junija odkorakal na Povšetovo, in bi bil, če bi kazen odslužil v celoti, znova med nami šele čez dobra dva meseca.
Televizijski posnetek z olimpijskih iger v Sočiju pa je pred nekaj dnevi prinesel presenetljiv prizor. Tega kranjskega podjetnika, ki je poleg tega, da se je vpletel v umazane posle glede nesojene gradnje kontrolnega stolpa na brniškem letališču, znan tudi kot finančnik za biatlonske tekme na Pokljuki, so namreč pokazale kamere, kako tam navdušeno ploska bronasti olimpijki Teji Gregorin.
Premestitev v odprti oddelek na Igu
Na seznamu uradnih spremljevalcev športnikov na igrah ga ne najdemo, torej si je potovanje tja (najverjetneje) privoščil za svoj denar. A kaj sploh počne tam, ko pa bi verjetno še moral biti za zapahi? Njegov odvetnik iz Čiste lopate Anton Šubic ve le, da so v Sočiju olimpijske igre, ne ve pa, ali je tam tudi Farčnik, in ga to bojda niti ne zanima. »Pojma nimam, ali je v zaporu ali na igrah. Nazadnje, kar vem, je, da odhaja na prestajanje zaporne kazni, kje kazen prestaja, kakšen režim velja zanj, pa ni več moja stvar. Odkar je notri, zanj nisem urejal ničesar, nobene prošnje za predčasni odpust mu nisem pisal, skratka ničesar nisem storil zanj.«
Da bodo naši pravosodni oblastniki – kdo ve, zakaj – s Farčnikom v zaporu delali v rokavicah, kot to morda počnejo tudi z drugimi grešniki iz Čiste lopate, so se govorice razširile že nekaj dni zatem, ko je odkorakal na Povšetovo.
Niti celotnega sprejemnega obdobja ni odgaral, že po nekaj dneh so ga bojda celo premestili v najmilejši možni zapor na Slovenskem, torej odprti oddelek na Igu. Tako je bilo »na podlagi ocene strokovne skupine zavoda po odločitvi direktorja zavoda Ljubljana«, so odgovarjali iz zaporov. Ob delovnih dneh je menda delal kot kurir za podjetje v šenčurski poslovni coni, kjer naj bi kot po naključju imelo sedež tudi Farčnikovo družinsko podjetje, ob koncih tedna pa je smel že kar takoj odhajati domov.
In da, tudi na olimpijskih igrah je povsem legalno, sporočajo z uprave za izvrševanje kazenskih sankcij. »Na podlagi podatkov in informacij je bil imenovani pogojno odpuščen 31. decembra 2013. Za pogojni odpust je izpolnjeval pogoje, ki so opredeljeni v kazenskem zakoniku in zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij,« sporočajo iz njihove službe za odnose z javnostjo.
Borut Farčnik je od desetih mesecev zapora, kolikor bi jih moral v imenu ljudstva, odslužil le pol leta. Toda to je normalno... Ni ravno velegrešnik in mnogim manjšim ribam prostost običajno podarijo po dobri polovici prestane kazni.
